Sovražnika postaneta par

46. poglavje

Doma sem se spraševala sama pri sebi, zakaj Luki nisem povedala po resnici od koga sem dobila modrico. Bolje, da dobi Peter udarce kot pa da me Leja še enkrat pretepe. No, nočem, da Peter nastrada. Luko moram jutri cel dan držati stran od Petra. Strah me je.

V svoje naročje sem vzela plišastega medvedka Rudija in ga močno objela. Razmišljam, razmišljam...rečem si, da se ne dogaja nič slabega.

Po navadi je bolje, da si tiho o stvareh, ki se ti dogajajo...ali pa se delaš, da ne veš kaj se dogaja okoli tebe. Ampak to je težko.

Odšla sem do okna in pogledala skozenj. Pogledala sem h vhodnim vratom. Tam je nekdo stal. Bil je....Luka!

Rekla sem si, da bi lahko šla jahat. Stekla sem iz sobe, po stopnicah navzdol in skozi vhodna vrata, kar mimo Luke zadaj do hleva.

Pobožala sem Strelo. Odprla sem boks in jo privezala. Začela sem jo krtačiti, takrat je prišel Luka h hlevu.

»Živijo,« sem mu rekla.

»Hej. Kam se pa ti odpravljaš?« me je vprašal.

»Amm, že dolgo nisem jahala in pač bi sedaj za sprostitev odšla jahat,« pogledala sem ga.

»Ali imaš še kakšnega konja?« me je vprašal. Bila sem presenečena.

»Amm...ne nimam. Lahko sva oba na Streli, če želiš iti jahat.«

»Tudi prav. Čakaj ti bom pomagal.«

Krtačila sem Strelo, on pa je prišel do mene in me z eno roko prijel okoli pasu, z drugo pa je prijel mojo roko in mi jo pomagal krtačiti. Ta občutek, ko se me je dotikal sem že pozabila. Mislim, da so se mi v trebuhu ponovno prebudili metuljčki, ki so leteli sem ter tja in kar niso dali miru.

Uredila sva jo še do konca.

»Amm, Luka, skoči tja do omare in vzemi iz nje sedlo, prosim.«

»Ja, takoj,« mi je odgovoril. Samo nasmehnila sem se.

Osedlala sva Strelo in ji nadela uzdo. Šla sem se tudi preobleči v jahaško opremo. Luki pa sem dala čelado (ki sem jo imela v omari za rezervo) za vsak slučaj.

Usedla sem se v sedlo in na Strelo potegnila še Luko. Potem sva odjezdila. Jezdila sva kakšno uro in pol. Vmes sva se tudi zamenjala da je tudi Luka malo vodil in dobro mu je šlo.

Ko sva prišla domov sva pospravila sedlo in Strelo spet skrtačila in odpeljala nazaj v boks.

Odšla sva v mojo sobo. Sesedla sem se na posteljo, Luka pa se je usedel zraven postelje na tla in se naslonil na posteljo.

»Flora,« je začel Luka.

»Ja?«

»A si modrico dobila res od Petra?«

Pogledala sem ga. Nisem vedela kaj reči. Luka je vstal in se usedel zraven mene. Pobožal me je po kolenu. Ne morem mu lagati, ampak....moram.

»Ja,« sem rekla in pogledala v tla.

Objel me je okoli ramen in me poljubil na lice. Nasmehnila sem se.

»Kdaj bova šla raziskat kje živi moj očka?« sem ga vprašala.

»Ne vem. Greva jutri?« me je vprašal.

»Lahko. Pa Petra ne pretepst jutri, prosim.«

»Ja, okej.«

Močneje me je objel. Glava sem naslonila na njegovo ramo. Počutila sem se varno.

Čez nekaj časa je kar na enkrat v sobo stopila mami.

»O, nisem vedela, da imaš obisk,« reče ko vstopi.

»Ti se pa navadi trkat!« se zaderem nanjo in vstanem s postelje.

»Oprosti no. Amm...nekdo te je prišel obiskat.«

V sobo je stopila Tina. Nasmehnila sem se in jo objela.

»Hej,« sem ji rekla, mama pa je odšla iz sobe.

»Hej,« je odzdravila in Luki pokimala za pozdrav. On pa je samo dvignil roko v pozdrav.

Naše druženje se je nadaljevalo z veliko smeha, sajsmo se igrali Activity. Zvečer pa sta odšla. Zaspala pa sem brez problema.