Sovražnika postaneta par

27. poglavje

Čez en mesec
Z Lukom sva že 2 meseca skupaj. Lepo je imeti nekoga, ki te ima rad. Luka me ima res rad. Prejšnji teden, ob najini obletnici dveh mesecev, mi je napisal pesem, v kateri mi je izpovedal čustva.
Šla sva na najin kraj (Saj se spomnite tiste jase z razgledom, kajne? No tja sva šla.). Prinesel je dva kosa torte, ki jo je sam spekel. Sicer malo zažgal, ampak mi je vseeno, saj jo je spekel z ljubeznijo. Ko sva pojedla, pa mi je podal listek na katerem je bila napisana pesem:

IZPOVED
Lepšaš mi dneve te,
Odkar te poznam si mi vse.
Nikdar zapustil te nebom,
Čeprav nad vse obupan bom.

Druge me osvajajo,
a ti si redka roža
sredi travnika,
ki očarala me je.

Prvi dan,
Ko sem te videl
Si očarala me nad vse
Ljubezen začel sem gojiti
Še isti dan.

Najprej rekla si mi ne
Potem rekla si mi ja.
Motor očaral te je moj,
In kraj poseben
Je zdaj tvoj.

Čas najin je poseben
Teče hitro,
Le s teboj.

Ljudem jasno ni
Jaz pa vem
Uredu si
Brez ličil
In umetnih nohtov
Moja si.

Tvoj za vedno
Eden in edini Luka.

By Luka

Ko sem prebrala pesem mi je po licu spolzela solza. Luka pa me je samo gledal z začudenjem, potem pa me objel.
»Hvala Luka. Prvič v življenju se počutim ljubljena. Hvala,« sem mu rekla čez nekaj časa.
»Zate vse, Flora. In ne se mi zahvaljevati. Jaz bi se moral zahvaliti tebi. Si super punca in upam, da to zdaj veš. Nobeni še ni uspelo, da bi me osvojila, a tebi je,« je povedal Luka in se nasmehnil.
Pogledala sem ga in se mu nasmehnila, on pa me je poljubil.
Nikoli si nebi mislila, da tudi taki fantje kot je on znajo ljubiti, ampak sedaj vem. Te fantje znajo ljubiti morda celo bolje od ostalih.