Sovražnika postaneta par

36. poglavje

Zjutraj sem se imela super tam na klopci, ob sončnem vzhodu in v Petrovi družbi. Potem ko sva se končno spoznala sva se še malo pogovarjala in parkrat poljubila. Kmalu po tem sem odšla domov in on me je do tja seveda pospremil. Domov sem morala zaradi kosila. Pač starši so potem tečni, če ne prideš takoj domov ko ti rečejo. Saj verjetno poznate to.

Žal mi je, da je moral Peter potem sam domov. Všeč mi je. Malo me sicer moti da kadi joint, ampak mi je vseeno všeč. Imel je že veliko punc, ampak večina od njih ni bilo resnih. Resne so bile samo štiri. Torej mu ne smem prehitro zaupati, saj je možno, da bom samo ena izmed neresnih punc, torej afer.

Naslednji dan sem šla v šolo. Spet te dolgočasni ponedeljki. Prišla sem v šolo in odšla do omarice. Preobula sem se. Zraven mene se je kar naenkrat prikazal Peter.

»Živjo lepotica,« mi je rekel za pozdrav.

»Tudi tebi želim lep pozdrav, lepotec.«

Poljubila sva se. V tistem trenutku pride Luka mimo in me samo gleda. Seveda sem ga videla. Gledala sva se ves čas, ko je hodil mimo. Potem pa kar naenkrat zraven njega pride Leja.

»Živijo, lubi. Kako si?« ga je vprašala. Še vedno me je gledal. Čutila sem njegov pogled na meni. Z Petrom sva se ravno objemala. Leja je objela njega. On jo je odrinil.

»Pusti me pri miru, koza neumna!« se je zdrl nanjo in odšel.

Pouk je potekal normalno. Po koncu pouka, ko sem odšla do omarice,je ko sem jo odprla iz nje padel listek.

Na njem je pisalo:

Flora, ali ti še kaj pomenim? Če ti mi daj vsaj en samcat namig. Ne me delati ljubosumnega, prosim. Lahko ti dokažem, da te takrat nisem varal. Lahko dokažem, samo daj mi možnost...

Pisma še ni bilo konec, ko je do mene prišel Peter. Papir sem hitro zmečkala in ga spravila v žep. Peter me je poljubil.

»Flora, ljubim te najbolj na svetu. Tako nisem ljubil še nobene,« mi je rekel in me objel.

»Dokaži,« sem mu rekla iz ne nada. Peter je samo izbuljil pogled. Jaz sem samo opazovala njegovo reakcijo.

»Kako naj ti to dokažem?« me je vprašal.

»Če me res ljubiš boš to ugotovil sam.«

»Ampak,..« hotel je še nekaj reči, a jaz sem kar odkorakala stran. Ko sem prišla do vhodnih vrat sem stekla in tekla sem vse do doma. Odprla sem vhodna vrata doma in zagledala nepričakovan prizor.

Videla sem, videla sem mamo....z.... mojim učiteljem jahanja. Izbuljila sem pogled. Poljubljala sta se. Sploh me nista opazila, zato sem šla čisto po tiho v sobo.

Iz žepa sem vzela papir na katerem je pisalo sporočilo, ki sem ga prej začela brati.

Nadaljevala sem z branjem:

Lahko dokažem samo daj mi možnost, Flora, prosim te. Če se odločiš, da mi daš še eno možnost pridi v petek ob sončnem zahodu na najin poseben kraj (klopca na jasi z razgledom na mesto). Tam te bom čakal.

Z ljubeznijo,

Luka <3

Ganilo me je. V pismu lahko razbereš, da mu ni vseeno zame in za naju. Šla bom pa naj bo karkoli. Ne smem ga poljubit, ne smem se mečkati z njim. Ničesar neprimernega ne smem početi z njim, saj imam sedaj Petra. Pri Petru moram pa itak počakati, da mi dokaže tisto kar mi je rekel, torej da me ljubi. Misliš, da mi bo dokazal?

Potrkalo je. Vrata so se odprla, vstopila je mami.

»Živjo, ljubica. Nisem vedela, da si že doma,« mi je rekla.

Seveda ni vedela, če pa se je mečkala z učiteljem jahanja. Nisem si upala tega reči na glas.

»Živjo, mami. Ni dolgo od takrat, ko sem prišla. Itak sem šla potem takoj v sobo, ker sem hotela biti malo sama. Saj te ne moti, ane?« sem ji rekla. V glavi sem govorila nekaj čisto drugega.

»Flora, rada bi slišala tvoje mnenje o tvojem učitelju jahanja.«

Začelo se je. Kasneje me bo vprašala, če se strinjam s tem, da bi on živel pri nama. Ne! Ne strinjam se. Rada bi svojega pravega očeta in ne očima.

»Vredu je. Zakaj?« rečem.

»No razmišljala sem...« je začela. Napočil je trenutek tišine.