Sovražnika postaneta par

21. poglavje

»Dobrodošla,« je rekel v smehu, ko sva se rešila objema.
»Živjo. Amm...., oprosti za tisto v soboto. Res nevem kaj mi je bilo. Nevem, zakaj sem se zadrla nate. Tega res nisem hotela, saj veš to ane?« še kar sem govorila, kar nisem hotela nehat, zato me je Luka utišal s poljubom.
Doživela sem olajšanje, saj mi je ta poljub povedal vse. Oprostil mi je. Ko se je odmaknil, sem se nasmehnila.
»Si končala?« me je vprašal. Pokimala sem in rahlo zardela. Bilo je, kot bi bil to moj prvi poljub.
Tokrat sem ga poljubila jaz, nato pa odšla proti učilnici, kjer imam nadaljni pouk.
Zadrla sem se nazaj: »Upam, da se vidiva naslednji odmor!«, in sem zašla za ovinek.
Naslednja ura je bila Slovenščina. Učila nas je učiteljica, ki je imela vzdevek kuštravka. Verjetno se sprašujete, zakaj ima tak vzdevek. Tak vzdevek ima zato, ker je imela vedno na glavi 'sračje gnezdo'. To pomeni, da je imela vedno skuštrane lase. Pa še vsako naše ime je prebrala trikrat, zato ker se je prvič in drugič vedno zmotila. Zanimiva profesorica. Na srečo me ima zelo rada. Še sreča, ker zelo težko sprašuje. Pri njej prav nočem biti vprašana slovenščine. Ampak, če nebom, bom bila že avtomatsko na popravnem izpitu. Tega pa nočem.
Zvonilo je. Končno konec te ure. Jaz vedno kar grem tudi, če učitelj sploh ni končal ure. Tokrat je bilo tako. Skuštravka še ni končala ure, jaz pa sem kar odkorakala proti vratom.
»Kam pa kam, gospodična Flora?«
Obrnila sem se nemudoma.
»Amm...nikamor?«
»Zakaj potem stojite? Pojdite na svoje mesto, ali pa vas pošljem h ravnatelju.«
Šla sem se usest in počakala, da konča nato pa odšla iz razreda.
Ko sem prišla iz razreda, Luka ni bilo nikjer. Pogledala sem na uro in ugotovila, da je samo še minuta do začetka naslednje ure.