Čakala sem pred vhodom, da se je Luka končno prikazal.
»Oprosti, ker je trajalo tako dolgo. Dva sta se poljubljala pred mojo omarico in preden to kam premakneš traja. Še enkrat oprosti,« se mi je opravičeval. »Ni panike, saj imava še čas do sončnega zahoda. Veš kaj sem razmišljala? A maš mogoče kakšno rolko doma?« »Imam, zakaj?« »Lahko bi šla še malo v skejtpark. Kaj praviš? Že dolgo se nisem vozila z rolko.« »No ok, naj ti bo. Samo, če se polomiš nisem jaz kriv.« »Sej se nebom. Obljubim.« Poljubim ga. »Ok ti že verjamem.«
Odpravila sva se do njegovega doma. Odšla sva v garažo. Nekaj v njej mi je takoj padlo v oči. Stvar pokrita z odejo.
»Kaj je tam spodi?« vprašam. Pokažem na pokrito stvar. »A ti pokažem?« Me vpraša, jaz pa samo pokimam. Luka se nasmeje.
Luka stopi do stvari in odstrani odejo. Zagledala sem ga. Bil je motor. Šla sem do motorja in z roko spolzela po njem. Bil je siv. Firme Honda.
Rất tiếc! Hình ảnh này không tuân theo hướng dẫn nội dung. Để tiếp tục đăng tải, vui lòng xóa hoặc tải lên một hình ảnh khác.
Nasmejem se. »Prečudovit je. Kje si ga dobil?« sem vprašala Luko. »Ravno sem ga popravil. Kupil sem ga pred parimi leti, a sem ga prejšnje leto razbil. Zdaj pa sem ga popravil.« »Kaj praviš, da bi se z njim odpeljala do parka? Po mojem nemoreva več v skejtpark, ker bova zamudila sončni zahod.« »Imaš prav ja. Dolgo že nisem vozil motorja. No vbistvu sploh nikoli nisem zares znal.« »Ti to resno? Potem se pa počasi odpraviva do parka.« »Imaš prav ja.« Šla sva od njegovega doma. Peš seveda.
