»Hej, Tina,« sem rekla, ko se je Tina po dolgem zvonenju le oglasila. »Hej. Si že doma?« me je vprašala. »Ja, sem. A lahko pridem že kar h tebi?« »Ja, itak. Čim prej prideš, tem boljše bo.« »Ok. Se vidive. Čau,« se poslovim. »Adijo,« mi odgovori in nato prekine. Čez nekaj časa sem že hodila po pločniku do Tine. Čutilo se je čudno ozračje. Verjetno zaradi umora. Vsakič, ko je veter švignil mimo mene me je kar streslo. Želela sem si samo, da bi prišla čimprej h Tini. Gledala sem okoli in čisto pozabila gledati pod noge. Ko pa sem pogledala tja, sem pred sabo zagledala mačko.
Oops! This image does not follow our content guidelines. To continue publishing, please remove it or upload a different image.
Bolj natančno črno mačko, z belo liso na koncu repa. Sklonila sem se, da bi jo pobožala, ampak ona me je samo gledala. Pobožala sem jo in se nasmejala. 'No vsaj ena dobra stvar danes.' Sem si mislila sama pri sebi. Pogledala sem na uro in bila razočarana, da se moram posloviti od te posebne muce. A vseeno sem imela čas, da sem jo slikala. Slika mi je dobro uspela. Poslovila sem se od mačke in odšla naprej. Prišla sem do Tine in pozvonila. Cela navdušena mi je odprla. »Hej,« me je pozdravila in objela. »Kje si se obirala tako dolgo? Zamudila boš večerjo. Mama je pripravila kanelone,« je rekla cela navdušena. No, upam da veste kaj so kaneloni. Za tiste, ki tega ne veste. To je moja najljubša hrana, saj je res okusna. No v glavnem to sta šunka in sir ovita v palačinko. In za še boljši okus je to vse skupaj zavito v palačinki še ocvrto. To je tako dobro. Nemorem opisat. No, saj tisti, ki ste to že jedli veste kakšnega okusa je. »Njami. Še sreča, da nisem zamudila, ker potem bi mi bilo pa res žal,« sem rekla in vstopila. Po celotnem hodniku sem vohala palačinke. Slekla sem si plašč in ga obesila na obešalnik, nato pa odšla v kuhinjo. »Živjo Flora,« tam je stala Tinina mami. »Pozdravljena gospa Novak. Jaz sem Flora,« sem rekla in ji dala roko. »Ne kliči me gospa Novak. Reci mi kar Alja.« »Me veseli,« nasmehnila sem se. »Kar sedi. Naj ti ne bo nerodno.« No za mizo je že sedel Tinin mlajši brat Tim. Ko smo pojedli sva s Tino odšle v njeno sobo in pripravili ležišče zame. Povedala sem ji za umor in tudi njej se je zdelo grozljivo. Potem pa sva se pogovarjali še o drugih rečeh.
