Sovražnika postaneta par

42. poglavje

Na to lepo sobotno jutro se zbudim in si rečem, danes bo poseben dan in res. Nekdo je pozvonil. Mame zgleda ni bilo doma, saj se ni nič slišalo, da bi se s kom pogovarjala. Na tla sem dala najprej desno nogo, nato pa še levo. Popraskala sem se po glavi in se vprašala, kdo zvoni tako zgodaj. Pogledala sem na uro in ura je bila...ena popoldne! Kaj? To ne more biti mogoče.

Še enkrat je pozvonilo. Hitro sem se oblekla in že v naslednjem trenutku sem bila pri vratih. Sploh nisem ugotovila kakšno gnezdo mam na glavi.

Odprla sem vrata in rekla: »Živjo.«

»Živjo,« je rekel Peter in se nasmehnil.

»Kaj je smešno?«

»Am, tvoja frizura.«

Potipala sem se po glavi in ugotovila, da mam čisto zavozlane lase. Resno?? Zakaj ravno danes?

»Stop notri. Hvala da si mi povedal za frizuro.«

»Ni za kej pa še kdaj.«

Oba sva se zasmejala. Pogledala sem se v ogledalo na hodniku in se začela burno smejati.

»Am, samo trenutek mi daj, da si počešem lase.«

»Ti si kar vzemi čas,« je rekel.

Odšla sem v kopalnico in se spet pogledala v ogledalo. Kakšna sem v obraz. O moj bog. Hitro sem se počesala in si še zobe umila.

Čez par minut sva bila z Petrom v moji sobi.

»Zakaj me nisi poklical, da prideš?« sem ga vprašala.

»Hotel sem te presenetiti. Saj ne zameriš ane?«

»Ne, samo videl si me najbolj grdo kakor sem lahko.«

»Ti nisi nikoli grda. Zame si lepa v vsakem trenutku.«

Nasmehnil se je in me pobožal po obrazu, nato pa me je še nežno poljubil. Poljubljala sva se in sploh se nisem zavedala, da jaz ležim in on je na meni. Poljubljal me je. Kasneje me je že slačil. Prepustila sem se mu.

Okoli petih popoldne me je prebudilo trkanje po vratih. Odprla sem oči in pogledala okoli sebe. Ob sebi sem zagledala Petra. Nasmehnila sem se. Vstala sem, se oblekla in odprla vrata.

»Živjo, Flora,« me je pozdravila Tina. Nisem je pričakovala, to je pokazal tudi moj začuden obraz.

»Živjo, Tina,« sem ji odzdravila. Obrnila sem se in pogledala ali Peter še spi. Stopila sem do kuhinje in s seboj povlekla Tino.

»Kaj delaš tukaj?« sem jo vprašala.

»Prišla sem na obisk. Tvoja mami mi je rekla naj kar potrkam na vrata tvoje sobe.«

V kuhinjo je prišla mami.

»O, vidim da sta se našle,« je rekla in si natočila kozarec vode.

»Ja sva se našle ja. Saj bi me lahko dol poklicala ane,« sem ji rekla.

»Želela sem, da te Tina malo preseneti.«

»Pa vseeno lahko bi me poklicala.«

»Cel dan si že v sobi. Danes te sploh še nisem videla priti ven.«

»Pač sem bila zaposlena.«

V kuhinjo je prišel Peter.

»Dan gospa Brown,« je rekel Peter moji mami. Mama je samo čudno gledala.

»Aha že vidim s čim si bila zaposlena,« je rekla in me pogledala, nato pa spet Petra.

»Zdravo mladenič,« je rekla in stopila do njega, »Nina, Florina mama. Ti pa si?«

»Peter, Florin fant,« je rekel Peter in dal moji mami roko.

Potem pa je prišel do mene in me objel okoli pasu tako da je stal za mano. Poljubil me je na vrat. Mami je odšla iz kuhinje. Tina pa naju je samo gledala. Peter me je obrnil in me poljubil. Tina je zakašljala.

»Am, nebom te motila Flora, tebe pa tudi ne Peter tkoda rajši grem,« je rekla Tina in odšla tako hitro iz hiše, da ji še adijo nisem uspela reči.

Pogledala sem Petra in ga poljubila. Kasneje je tudi on odšel. Za danes sem imela dosti presenečenj, zato sem se nato odpravila spat.

Dva, ki mi veliko pomenita sta se danes skoraj grdo začela gledat. To sta Tina in Peter. Tina je zgleda tudi zasovražila Petra, ker krade vso mojo pozornost in se ne posvečam več toliko njej, kot včasih.

Mami se je videlo na obrazu, da je Petra zasovražila. Pa šele spoznala ga je. Verjetno si misli da sem kurba, ker končam z enim in sem kasneje že z drugim v postelji. To ni res. Peter je super fant. Lepo se obnaša do mene in vse, ampak tega na prvi pogled ne kaže. Zaupam mu. Ni važno kaj si drugi mislijo o njem, meni bo vedno všeč.

Veste pa kaj pravijo. Prvi vtis je najpomembnejši pri spoznavanju novih ljudi. Takrat človek dobi vtis, da taki kot smo na prvi vtis taki smo, ampak to ni res.

Mami Peter ni všeč in ga zato ne bo marala dokler bova skupaj. Sprijazniti se bo morala, da Petra ljubim in da me ne zanima njeno mnenje.

Potem je tukaj še Luka. Njega sicer ljubim bolj kot Petra, ampak me je že enkrat prizadel in nočem, da se to zgodi še enkrat. Res, ampak res bi bila rada z njim, ampak se bojim, da me bo ponovno prizadel. Zato sva sedaj samo prijatelja, ker vseeno ga ne bi rada izgubila.

Pristala sem kot pepček, saj veste to je tisti pri igri pepček, ki je na sredini med dvema človekoma in poskuša ujeti moje srce. Pri meni pa izgleda to tako, da sta ta dva človeka Peter in Luka in podajata si moje srce. Jaz pa se moram postaviti na realna tla in ne smem dovoliti, da se mi zlomi še eden delček srca. Ne smem dovoliti!