On

27.

Z Mattom sva se spogledala. Ni šans, da mi bosta igračka za pse in čuft uničila dan. Ja, g. Cavacco je zelo debel.
"Kaj pa vi počnete tukaj?"
Matt se je postavil pred mano in me zadaj primil za roko.
"O Matty prišla sva se opravičit."
Ta glas. Sploh ne bi mogla opisati te bolečine v mojih ušesih.
"Z mano se ne rabite pogovarjati. Veste kaj se bo zgodilo, če mama izve, da ste tukaj."
"Glej Matt. Stanje se je zapletlo in sva se želela samo opravičiti. Lahko imaš srečo, da nismo kaj podpisali v naprej saj gre naša firma v propad in bi nam ta poroka koristila."
"O Matty, vem da sem lepša in bolj obdarjena, tako da si kadarkoli dobrodošel v moji postelji in se rade volje poročim s tabo."
Klošaarkoo? Kaj je rekla? No zdaj pa oprosti Matt ampak tole bom prevzela v svoje roke.
Primazala sem ji en dober šamar.
"Še enkrat reči kaj takega, pa boš imela opravka z mano. In vrjemi mi. To s čimer je Mattova mama grozila Antoniu, ni niti blizu temu kaj bom jaz naredila tebi, če še enkrat izustiš kaj takega. Poleg tega tvoj glas je nadležen, zato naredu vsem uslugo in bodi tiha pridna punčka. A bo šlo? Al rabiš dodatno razlago?"
G. Cavacco in Matt sta obstala odprtih ust, jaz pa sem pred tisto sitnobo stala s prekrižanimi rokami in najresnejšim bitch face-om.
Tudi ona ni kaj rekla. Planila je v jok in z g. Cavacco sta v strahu zbežala stran.
Tk prau. Da vaju ne vidim več.
"Wow Alana, kaj je bilo to?"
"Kk to misliš?"
"Pa to. Šamar, grožnja, mislim bila bi popolna za..."
Ustavil se je.
"Popolna za kaj?"
Takrat sem opazila, da je zaskrbljen a hkrati navdušen.
"Za novo šefinjo al kako nej to povem. Mislim, mlajša in manjša si od vseh nas pa si dva zelo znana mafijca prestrašila z ničemer."
"Aha. Pa saj sta si zaslužila. Po pravici povedano mi to postaja všeč...Matt nočem postati nek serial killer."
"Saj ne boš."
Objel me je in odpravila sva se v hišo. Tam je kot noro zvonil telefon.
Matt se je šel javit.
"Woooww mama umiri se. Povej kaj je blo...aha ja vem, kako ti veš?...ja zraven sem bil...ja tut ja tk mislim...za tak kratek čas?...prav ji bom povedal...adijo...js tebe tudi."
"Kaj je rekla?"
Primil se je za brado.
"Uf..zvedela je kaj si naredla. Ubistvu usi vejo. Rekla je, da misli, da je bilo ti kul in da bi te rada začela uvajat v ta posel."
"Uh nevem kaj naj rečem."
"Saj ne rabiš nič. Normalno je, da si v šoku. Zdaj pa mislim, da bi lahko šla kr spat. Ta najin izlet se je zavlekel."
"Ja uredu samo umijem se še."

V kopalnici sem si umivala zobe in po glavi mi je letalo toliko različnih misli. Kaj, če sprejmem in postanem hit(wo)man, kaj če se mi kaj naredi, kaj če moja mama zve??
To kar sem naredla je blo neumno ampak iskreno sta si to zaslužila. A naj sprejmem Tracyino uvajanje? Mislim, blo bi kul ker bi se naučila veliko stvari ampak k temu sodi tudi ubijanje...
"Alana a si?"
"Ja pridem."
Šla sem v sobo. Čakal me je. Tokrat je imel celo hudi na sebi.
"Pridi miška."
Stisnil me je k sebi. Božal me je, me poljubljal, z mano ravnal kot z novorojenim dojenčkom. Ne zaslužim si tega. Nihče ni bil nikoli tako dober do mene. Začela sem jokati. Vem, da to ne bo trajalo pa si želim, da traja bolj kot karkoli na svetu. Vem, da bom morala kmalu iti in vsak dan do njega čutim vse več. Nikoli se ni zgodilo to, da bi neka dobra stvar ostala v mojem življenju. In tega me najbolj skrbi. Kaj bo z nama potem?
"Miška, kaj je narobe?"
"Nič, samo vesela sem, da sem lahko tu s tabo. Nikoli ni bil nihče tako dober do mene."
"Oo...ne skrbi. Zdaj sem jaz tu in noben ti ne more nič. Če imaš kakršne koli probleme in bi se rada pogovorila sem vedno, vedno tu za tebe."
Pogledala sem ga v oči.
"Rada te mam."
To sem mislila resno. Najbol resno. Smrtno resno. Edina stvar, ki me bo ustavila, da ga nebi imela rada je smrt. In vem, da on misli enako.
"Jaz te mam tut rad."
Poljubil me je. Nežno, potem pa z vedno več strasti in poželenja. Slekel si je majco. Poljubljala sva se vedno več. Poljubljal mi je vrat, po trebuhu navzdol, roke vse vse vse.
Potem pa se je zgodilo. Nevem kako niti se ne spomnim. Nisem bila več devica. Zaupala sem mu. Bil je nežen in spoštljiv. Res je malce bolelo ampak je bilo posebno. Po vsem tem, sva se še malo stiskala. Neprestano mi je govoril kako me ima rad in koliko mu pomenim. Božal me je po laseh in po roki potem pa sem kar zaspala. Zadnje kar se spomnim je, da me je poljubil na čelo in rekel:
"Lahko noč princeska."

Naslednje jutro sem se zbudila v njegovem objemu. Pomislila sem, da bi tokrat jaz nsredila nekaj za njega. Poljubila sem ga načelo in se oblekla v kratke hlače in njegovo majico, ki mi je bila do kolen. Nisem tako mala kakih 173 centimeter gor ali dol. On pa je ogromen. Vse kar je višje od 180 kar zaokrožim na 2 metra.

Začela sem pripravljati zajtrk. Popekla sem toast, na mizo postavila maslo, med, marmelado use kar bi lahko jedel s toastom. Pripravila sem čaj in sveže iztisnjen pomarančni sok. Potem pa se je tudi Matt privlekel iz sobe. Ko sem ga zagledala sem se spomnila na prejšnjo noč. V trenutku sem postala rdeča v obraz in srce mi je nenormalno hitro bilo. Vrjetno tudi zato, ker je imel na sebi samo trenerko hehe.
Smejal se je, ker je vedel zakaj sem rdeča. Prišel je do mene me zavrtel, objel in poljubil.
"Dobro jutro miška. Moram priznat v tej majci zgledaš šikano. Lahko jo imaš itak se bolje poda tebi kot meni."
"Dobro jutro tudi tebi. Ja to sem si kar prisvojila hehe."
"In hvala za zajtrk."
"Za to se pa ne rabiš zahvaljevat."
Pojedla sva zajtrk. Moram priznat, da sem se nažrla kot kakšen prašič.
Potem je telefon zopet zazvonil.
Kdo pa zdaj kliče?
"Ja mama?...zdajj?!...amm nevem nič še ni rekla...prav...tam bova ob treh."
"Am Matt kaj je bilo to?"
"Danes ne morema vn, ker morama it nekam."
"Kam? Kaj se dogaja?"
"Mama je klicala in rekla, da se moraš ti nujno sestati z njo in nekimi ljudmi."