Zgodba govori o srednješolki Alani, ki se sprva v njenem domačem mestu zaljubi v fanta Noaha potem pa odide na izmenjavo v Ameriko. Tam živi z družino kjer je tudi ON. Ko izve njegove skrivnosti se vse zaplete. Ali bo Alana kos tej izmenjavi? Kaj se...
Zagrabila me je panika. Mami nisem nič razlagala samo v bolnico sem se odpravila. Vzela sem kolo in poskušala čim hitreje priti tja. Ljudje so me gledali čudno. Mislim ena mlada punca se po mestu vozi s kolesom ob dveh zjutraj.
Prišla sem tja, kolo pa sem odvrgla pri vhodu tja v rože. Za mestno dekoracijo mi je bilo v tem trenutku res vseeno.
Takoj ko sem stopila skozi tista vrata sem se zapodila do pulta kjer je sedela neka medicinska sestra. Ni mi izgledala tako. Cela je bila naličena in v ustih je prežvekovala žvečilko. "A ti lahko pomagam punca?" Je rekla. "Ja a je tu kak umm Noah v bolnici?" "Priimek?" "Kak priimek?" "Njegovvv?!" Pizda gospodična a mislite da je u ttem malem mesto 10 Noahov? Sem si mislila, a vse kar sem rekla je bilo:" a mislite, da je v tej bolnišnici še kak Noah?" "Jojjj prauuuu!" In je začela tipkati po računalniku. Čez minuto je rekla:"ja v sobi 34B je ampak tja gre lahko samo družina in hejjjjj!!!" Pa sem odvihrala proti sobi. Pff kaj me briga za to kdo gre laho tja. Želim ga videti in to bom tudi storila.
Med tekanjem po bolnici, ki je presenetljivo velika za tako malo mesto, sem se nekajkrat izgubila. Kmalu pa sem le našla sobo 34B. Počasi sem odprla vrata, kot bi kaj pričakovala, a v njegovi sobi je sedela le njegova mama. Noah je spal.
"O končno si prišla." Mi je rekla. "Ja...kaj pa se je sploh zgodilo?" "Noah je bil potrt zaradi tega kar je storil...cel dan je jokal v sobi. Počutil se je tako krivega in želel se je kaznovati pa si je šel presekat žile. Na srečo ni izkrvavel saj je prej prišla pomoč. Na poti sem pa je nenehno ponavljal 'ljubim jo kako sem ji to lahko storil'. Verjetno je s tem mislil nate." Ostala sem brez besed. To je tudi razumela, kar mi je s pogledom potrdila. Skupaj sva čakali, da se zbudi.
Čez eno uro se je končno prebudil. Obe roki je imel poviti. Takoj sem planila v jok. "Vaju bom pustila malce sama." Je rekla njegova mami in zapustila sobo. Vedno ve kdaj kaj reči in kaj storiti. "Noah..." "prišla si? Neveš kolk mi pomeni, da si zdej tu." "Jasno da sem prišla. Ti si pa ja neki najboljšega v mojmu življenju. Nebi te mogla zgubit. Res je, da so se zgodle stvari ko se nebi rable sam vseeno te mam neizmerno rada." "Torejjj mi oprostiš?" "Oprostila sem ti že zdavnaj." Sem rekla in ga poljubila.
Oops! This image does not follow our content guidelines. To continue publishing, please remove it or upload a different image.
Čez nekaj časa je v sobo vstopila njegova mama. Zraven je bila tudi tista medicinska sestra. Rekli so ds bo čez 3 dni lahko šel dobov. Tiste tri dni sem ostala z njim. Potem sva se skupaj vrnila domov in v šolo.
Sedaj sva bila resen par. Nič več neumnosti kot prej, samo midva proti svetu.
In še vedno ne verjamem, da se ljudje lahko zaljubijo na prvi pogled. Midva sva se. Od samega začetka je bil zame samo ON.
