On

8.

"Alana! Tu si! Ka delaš tu?" "Napado me je en tip. Pol je pa prišo en drug pa me rešo." "A ti je kaj naredo uni,a si vidla njegov obraz?" "Ja otipaval me je pa pomoje je še kaj hoto od mene. Pa ne nism vidla obraza, ker je meu čez kapuco." "Okej. Oprosti, ko nism prej prišo." "Je že uredu res." "Te bom pospremo domov zdej." "Okej." In sva šla.

Zakaj imam občutek, da je moj skrivnostni rešitelj Noah. Ampak to pomeni, da mi je sledil. Hmmm...
Vso pot sem razmišljala o tem. Pol stvari, ki mi jih je Mitja rekel, sem preslišala. Pot je minila hitro in že sva stala pred mojo hišo.
"Hvala za tako lep zmenek Mitja." "O, ni problema res. Ful fajn je blo. No razen unga dela, koo...sej veš." "Jap, se strinjam." "To morama ponoviti." "Ja, res morava."
Objel me je, a v njegovem objemu nisem dobila 'metulčkov' v trebuhu. Nenehno sem razmišljala o Noahu. Ampak on je preteklost. Saj je...kajne?
Za kar nekaj časa sva se objemala. Vedela sem, da bo to vodilo do poljuba, ki ga nekako nisem želela. Nevem kako. Mislim Mitja je super fant res, ampak potrebujem malo tistega. Tistega, ki ga dobim samo z Noahom.
Ker nisem želela poljuba sem raje odšla do vrat. Mitja je pritekel za mano po stopnicah in...ME POLJUBIL!!!!!
KAKO SI DRZNE?!!!
"Oprosti"je rekel nervozno." Je že uredu." Sem odvrnila. Čeprav nisem želela poljuba, sem bila z vsem precej zadovoljna.
"Zdaj pa grem." "Prau. Lahko noč princeska." Je rekel in odšel.

O moj bog rekel mi je princeskaaa!!! Moram poklicat Nino.

"Halo Nina a si tu?"
"Jop kaj je? Ooo si šla na zmenek z Mitjanom?"
"Zaradi tega te tk kličem!"
"Okej okej začni govorit."
"Torej...šla sma vn, dau mi je šopek pa sma šla u slaščičarno. Pol ko sm šla vn je on not plačevau in me je nekdo začeu otipavat pa je prišo en tip pa me rešo. Pa je blo use uredu. Pol sma pa šla domov in me je pred hišo kušno!!!!"
"Kaaaaaaa??!!!! Ojoj še sreča, da se je use tk lepo končalo hahahaha!"
"Jap res je. No, se vidima jutr. Čau!"
"Dijooo!"

6.05. Budilka mi spet zvoni. In še petek je. Končno. Problem je le ta, da je naš ravnatelj dodelil druženje ur z letniki. 1. s 3-jimi in 2. s 4-imi. Mi smo bili v telovadnici. Vsak je bil na svojem koncu in do mene je po desetih minutah nerodne tišine, stopil Mitja.
"Oj! Si uredu?" Pogovarjala sva se polj po tiho, da naju noben ni slišal, čeprav so bile vse oči usmerjene v naju. Tudi Noahove. In seveda Mancine.
"Oj. Ja sem uredu. Hvala." "Ej, veš...Noah me je vprašal po tebi." Je rekel malce zadržano in nervozno, ko se je z roko upiral na vrat.
"Ne zanima me..." sem odvrnila malce razočarano.
"Ummm...uredu potem. Kaj, ko te predstavim prijateljem?" "Umm prav."
Peljal me je v samo središče najlepših fantov na šoli. "To je moj najboljši prijatelj Luka." Je rekel in pokazal na fanta z platinasto blond lasmi in temno modrimi očmi.

Pa jaz sem res zadela šolo. Na moji prejšnji so bili sami grdobci. Tu pa sami angeli. Sem si mislila.
"Torej...ti si punca o kateri Mitja nonstop govori. Hhh zdaj vidim zakaj." Tako seksi je zvenel ko je to rekel. Ampak Alana brzdaj se. Zdaj imaš drugega.
"O,a da o meni govori. Nevem če."
"A ti je ime Alana?"
"Ja?" "Pol pa ja. O tebi govori. V živo si še lepša." Je dodal in me poželjivo pogledal.
"Khmmm!!!..." je prekinil Mitja.
"No umm si grem iskat za pit...Adijo vsi."

Odpravila sem se do mize z hrano. Bilo je vsega od pice, čipsa in podobnih stvari, do tortic, mafinov in drugih sladic. Nalila pa sem si malo CocaCole. Do mene je pristopil Noah.  "Zdravo Alana!" Ignorirala sem ga in odšla do neke mize. "Slišal sem za tebe in Mitjo. Lepo hah...ampak a si prepričana, da to hočeš?..Mislim, kar imava midva nemore nadomestiti vsak bebec. Še posebej pa ne on." Je rekel jezno a še vedno s spodobnim tonom.
"Glej...prav imaš...ampak kar si naredil je narobe in nočem bit izkoriščena..." še preden sem lahko dokončala me je prekinil, "saj boš...samo ne zaradi mene ampak njega!" Zdaj pa naju je čula vsa dvorana in vse oči so bile uprte v naju.
Nisem vedela kaj naj storim, zato sem zbežala iz dvorane na stranišče.