5.

701 28 1
                                    

Z Nino sva sedeli v Lotusu in jaz nisem mogla verjeti svojim očem. Zakaj sta morala priti ravno sem ravno zdaj. Ali želi kaj od m ene? A mu je fajn, ko me tako nervira? Verjetno ja.
Cel čas je gledal vame tako poželjivo in skrivnostno, jaz pa sem se izgubila v njegovih očeh. Lepših še nisem videla. Izgledale pa so nekako takole.

 Izgledale pa so nekako takole

Oops! This image does not follow our content guidelines. To continue publishing, please remove it or upload a different image.

"Alana si uredu?" " mhmmmm..." ves čas sva se gledala...Manca je govorila nepomembne stvari, ki jih je verjetno slišala cela kavarna, Nina je nekaj govorila, jaz in on pa sva se izgubila.

Rešila me je moja draga Nina, ko je rekla da morava oditi. Pa sva šli.

Naslednjo uro imamo fiziko. Profesor me ima na piki pa je komaj drugi dan. Kaj sem storila mi res ni jasno. Predvidevam, da si je profesor v sorodu z Manco saj imata enak priimek-Čibej. Zame bo kar Jebič.
Ura se vleče in vleče nakar prof. reče:"Alana izračunaj kinetično energijo in delo pa hitro prosimmmm, tu imaš pa podatke." Ustanem in se napotim do table ter pričnem računati. Jebič bi se pa res moral bolje potruditi usak bebec ve, da je kinetična energija enaka delu. Zato izračunam samo to in napišem,da je enako( Wk=A). Čisto enostavno. Pa se oglasi Manca:"Ampak to pa ni res kajne profesorrrr!" "Nažalost je res in ima Alana prav. Lahko sedeš."

Končno konec ure. Napotim se iz razreda. "Alana prideš malo sem prosim?!" Ka pa zdej hoče. A ni dovol teženja prfoks zmešan.
"Ja kaj pa je?" "Ali bi se želela prudružiti krožku za fiziko in druge naravoslovne vede?" Hmmm tako ali tako imam preveč časa in fizika mi kar gre,tako da se strinjam. "Ja lahko ja" "Super. Jutri pridi po pouku sem. Vsako sredo se bomo srečevali po 7. uri." "Uredu adijo zdaj." "Adijo!"

Hodim domov in do mene pridrvi Nina." No kje si pa bla tk dougo?" "Jebič me je zadržal," pojasnim, "a prideš k meni? Danes sem sama. Mama ima še neke sestanke na šoli." "Okej vela!"
Doma si pripravima banana split. Osebno mislim,da naredim precej dobrega. "Mmmmmm o moj bog Alanaaa!!! Ti si pa ja talent! Prosim povej mi, da če ti ne uspe v življenju, da boš odprla slaščičarno al neki takega." "Phahaha o ja seveda to so moje sanje!" Skupaj planeva v smeh. Odpraviva se v dnevno sobo, se uleževa na velik kavč in si 'naštimava' Friendse. Gledava jih, se smejiva ko nekdo pozvoni.
"Bom jaz!!" Se zaderem in odpravim proti vratom. Odprem jih. Pred njimi pa stoji...on.
Pa kaj dela tuuu?! Kako ve kje živimmm?!
" kaj pa ti hočeš?"
Trapa zakaj sem to rekla pred tabo venar stoji najlepši človek na svetu.
"Mogo sem te videt. A se lahk pomenima...prosim?"
"Ja prav," zaprem vrata za sabo in stopim ven, "kaj je?" "A me ne boš povabla not?" "Gosta imam..." rečem in nalašč uporabim moško obliko samostalnika. "Gosta? Si me že zamenjala kaj?" "Ta gost je Nina idiot. Nisem taka ko ti, da si dobi v enmu dnevu dve." "Glej o tem sem se hotel tudi pogovoriti. To kar sem naredu je blo narobe...res narobe in žal mi je. Manco sem odjebal in zdej sem lahko s tabo. Prosim dej mi še eno šanso prosim."
Vame gleda kot kakšen kuža. Ali naj mu dam še eno priložnost? Da še to zapravi?
Tudi jaz bi bila rada z njim ampak to, da se vrne k meni ko drugo 'ponuca' mi ni všeč. Nisem neka druga violina. Ampak...vsak si zasluži še eno priložnost...kajne?
Zdej pa ne zasrat...ne zasrat
"Prau. Ampak,če pride do česarkoli neumnega kot to...neboš imel več priložnosti." "O hvala Manca res hvala ...."
Kaj je rekel...a mi je rekel...Manca????
"Fak oprosfi..." "Adijo Noah!" Rečem razočarano in zaprem vrata.

OnWhere stories live. Discover now