On

23.

Sobota

Ura mi je zvonila. Zgleda, da sem si jo pozabila ugasnit. Upam, ds nisem zbudila Matta. Obrnila sem se na svojo levo, da bi ga lahko pogledala. Pa ga ni bilo tam. Hmm pa se je že prej ustal.
Prekotalila sem se čez posteljo na tla. To ni bila dobra ideja. Zdaj bom imela buško. Oblekla sem trenerko in neko majco ter se odpravila dol na zajtrk.

"Dobro jutro Tracy! Dobro jutro Max!"
"Oo Alana danes si pa nasmejana. Kako pa to?"
"Paa zakaj pa ne. Želim uživat dokler sem tu."
Nasmejala sem se tako široko, da bi lahlo že ugotovila, da se nekaj dogaja. Spogledala sta se. Pomoje vesta kaj se dogaja. To sem potrdila z mojim nepremišljenim vprašanjem.
"Kje pa je Matt?"
Zdaj sta se nasmejala. Prav dobro vesta kaj se dogaja.
"Matt je šel poskrbet za neke stvari. Ne skrbi hitro bo nazaj. Ubistvu, bi moral priti zdaj nekje."
"O..no uredu. In zajtrk je odličen Tracy."
"Oo ljubica ni zakaj. Ti kr pojej vse."
Vse je potekalo super, dokler se Max ni zadrl:
"Tracy Matt je v težavah. Resno je in morava it takoj!"
Kajj?? Kakšnih težavah zdaj.
"O fak. Amm Alana ljubica z Maxom greva pogledat kako je z Mattom uredu? Ne se obremenjevat preveč. Hitro bova nazaj. In če kdo pride sem povej, da nas ne poznaš in živiš sama."
Watapip. Kaj se dogaja. Da bom Matta pustila samega? Ni šans.
"Ne Tracy z vami grem."
"Alana to ni čas za trmo. Ubogaj me!"
"Ne! Vem za to vašo 'mafijo' in ne bom pustila, da se Mattu kaj zgodi. Zato grem z vami, razen če želite, da tole izvejo vsi."
Haha. Alana 1 Tracy 0. Čeprav moram priznati, da je take še nisem videla.
"Prav. Ampak biš morala biti tiho."
"To pa lahko naredim."
Odhiteli smo do avta. Tracy in Max sta imela v rokah pištole. Tole je res resno. Mogoče pa bi bilo bolje, da sem ostala doma? Jao Alana zberi se.
Med vožnjo je Max vprašal Tracy kako vem za vse to. Šepetala sta. Verjetno zato, ker nista hotela, da čujem.
"Tracy...kako ve. A si ji ti povedala?"
"Nevem kako ve. Nee zakaj bi ji jaz povedala. A misliš, da ji je Matt. Mislim res mu je prirasla k srcu."
"Možno. To bomo rešili doma. Zdaj pa imamo nalogo za opravit."
Vse to mi je vzbujalo občutek tesnobe, ki sem ga občutila v želodcu. Bilo me je strah. Mislim, da sem pozabila kdo so ti ljudje in v kaj so vpleteni.
"Alana kmalu bomo tam. Tvoja naloga je, da ss usedeš za volan in čakaš. Ko bomo prišli pohodi na plin in nas odpelji stran. Razumeš?"
Wooow Tracy je pa prava šefinja. Zanima me o čem se gre vse to. Zdaj lahko uporabim tisti mikrofonček. Dala dem ga v Tracyin plašč.
"Uredu."
Sploh ne znam vozit avta. Zakaj sem rekla ja??
Dobro dovolj panike ostati moram resna.
Usedla sem se za volan in čakala. V ušesa sem si dala slušalke in poslušala pogovor.
"Ooo Tracyy. Pa si le prišla."
Čakaj prepoznam ta glas. A je to g. Cavacco??
"Ja Antonio nehaj se zafrkavat in mi daj sina nazaj. Čene bojo posledice. In veš kakšen sloves imam."
Tracy ima sloves?? Kakšen? Da je najskrivnostnejša oseba ja se strinjam. Ampak a ni Matt šef?
"Antonio, če mi ne vrneš sina bom tebi in celi tvoji familiji odrezala obraze in si jih pribila na zid kot trofejo. Zdaj pa mi vrni sina. In zapomni si, če si mu poškodoval dlako na glavi boš ti ostal brez glave."
Bila sem šokirana. To je bilo grozno. Še mene je utišala. Strah me je postalo. Mislim živim z žensko, ki bi nekomu odstranila obraz. Kako je lahko od nikoder postala taka? Daje mi tiste serial killer vibe. Ampak moram priznati. Tudi jaz bi isto naredila g. Cavaccu...
"Tu ga imaš. In samo tako, da veš. Tista vaša Alana bi se morala poročit z njim. Moja Julija že nebo bila v sorodu s tako pošastjo kot si ti. Itak pa samo o njej govori."
"Gremo Matt. In Antonio. To si zapomni kot opozorilo. Ne dajem drugih priložnosti."
Videla sem jih kako prihajajo. Uff Tracy oprosti ampak verjetno bom razbila tvoj avto, prosim ne mi odstranit obraza.
"A morm vozit?"
Videla je, da me je strah in da ne znam.
"Ne uredu je. Bom jaz. K sreči je vse potekalo brez problemov. Matt, Alana nazaj."
Usedla se je za volan in celo pot do doma smo bili tiho. Matt me je umes pomaknil bliže k njemu. Svojo glavo sem položila na njegovo ramo. To je bil eden najlepših občutkov. Vedela sem, da je varen, da je živ in zdrav ter, da je z mano.
Kmalu za tem smo prišli domov.
"Alana. Pogovoriti se moramo."
"Ja vem. In preden karkoli rečeta, ni mi Matt povedal. Izvedela sem od nekoga drugega, ker je predvideval, da vem. In ja je nevarno vem, ampak ne morem samo gledat iz strani. Poleg tega živim z vami in če se mi kaj zgodi ko me pustite sami, bi biko veliko huje kot pa če sem takrat z vami. Da ne omenim, da ste to skrivali pred mano. Vem zakaj ampak vseeno."
Tracy je obstala. Ni vedela kaj naj reče, ker je bilo vse kar sem povedala res.
"Glej Alana. Vem, da je to vse čudno. Če imaš kakršno koli vprašanje ti bom poskušala čim več povedati. Ampak zdaj bi bilo dobro, da se malce spočiješ."
"Prav."
Odšla sem nazaj v svojo sobo. Tam me je že čakal Matt. Poln je bil modric. Ustrašila sem, hitro zaprla vrata in odhitela do njega.
"Matt kaj je vse to. Ka se je zgodlo?"
"Alana. Hotel sem povedat Antoniu, da se ne bom poročil z Julijo in se je pretvorilo v nasilno igro, ampak se ne morem poročit z njo, če imam rad drugo punco."
"Oo..Matt, ne bi rabu it tja in tvegat svoje življenje za to. Kaj pa, ko bom šla?"
"Rekla si mi, da naj me to ne skrbi. Zakaj zdej tebe skrbi to. Pusti. Razdaljo bova že premagala. Obljubim. Itak lahko pridem k tebi čez počitnice. Nekaj bova že."
Nisem vedela kaj naj mu rečem. Tako vesela sem bila, da sem slišala te besede. Solza mi je zdrsela po licu navzdol. Dvignil je svojo roko in mi jo s palcem obrisal z lica. Objela sem ga okoli pasu in tako sva ležala nekaj časa. Božal me je po laseh in mi poljubljal čelo. 
"Alana. Nočem, da te je strah in vse bom naredil, da se boš počutila varno. Neznam ravo izražat svojih čustev, šw posebej pa če so ta čustva do tebe. Hvala, da si prišla danes."
"Seveda. Nisem te mogla kr pustit samega."
"Rad te mam miška."