Nisem mogla spati.
V sosednji sobi sta bila mami in ati
čisto tiho.
Ponovno sem se pokrila z rjuho,
Saj se je že prikazala bleda svetloba,
Pred katero me ni zaščitila niti lastna soba,
Izdajalka produšna.
Ostala sem neslišna
Kot da me ne bi bilo,
Pred očmi sem si odigrala gverilo,
...Ni me pomirilo.
Odvrgla sem odejo
In z njo tudi nezaznavno idejo,
Nisem želela biti pokonci,
A na stropu sta bili dve senci,
Ena je bila tuja
In prevzela me je nuja,
Da bi jo ubila.
V obupu sem blazino objela,
Do živega mi je prišel mraz
Ter lasten obraz,
Skriti sem ga morala pred senco,
Pri tem sem zmečkala licenco
Za pisanje.
Lastno dihanje
Me je že skoraj zadušilo,
Ko... se je zgodilo.
Nehala sem razmišljati.
Uspelo mi je vstati,
Pred menoj je bilo okno
In čeprav je v sobi ostalo temno,
Sem pogumno dvignila oči.
V podobi žgoči
Se mi je vse razkrilo,
Nebo si je odprlo žilo,
A ni bilo niti malo boleče,
Le rdeče.
