Doma

31 0 0
                                    

Komaj ko sva vstopila v stanovanje sem se zavedla kakšno neumnost sem naredila. Dobesedno sem fanta ki ga ne poznam drugače razen po imenu sem spustila v hišo svojih staršev. Nekdo je v dreku. Ugante kdo? Pogledala sem naokoli in kamen se mi je odvalil od srca ko sem ugutovila da ju ni doma. Žan pa je previdno vprašal: ''Kje pa so tvoji starši?'' Nevem upam da so skočili skozi okno. Že sm to hotela reči pa sem se zadržala. ''Nevem očitno so šli na kavo.'' Vsedla sem se na posteljo in upala na najboljše. Da ju ne bo domov dokler Žan ne oddide. Tako sem sedela na postelji Žan pa se mi je previdno pridružil. Pogledla sem na uro kazala je pol sedem. Žan me je pogledal in rekel: ''Bi šla z mano v mesto?'' Pri tem je naredil takšno grimaso da sem se začela smejati. ''Kot na zmenek?'' Sem ga v rahlem smehu vprašala. Prikimal je. Omg. Moj prvi zmenek...!!!!!! Kot da sem veste..''hard to get'' sem bila tako. ''Hmm..moram premisliti.'' Pogledal me je z eno dvignjeno obrvjo in žalostnimi očkami. Zasmejala sem se in mu prikimala.  Očitno gre nekdo na zmenek..Napodila sem ga iz sobe in iz omare izvlekla najlepšo obleko. Nadela sem si jo in se zamislila. Potrebujem čevlje. Spet sem nekaj izvlekla iz naftalina juhej..Čudovito so se podajali k obleki potem sem si pa samo še nadela ogrlico in stopila iz sobe. Ko me je Žan zagledal je obstal pred mano z odprtimi usti. Postalo mu je nerodno. Pogledala sem če je kaj narobe. In ga zaskrbljeno pogledala. ''Čudovita si Laura. Najlepše dekle na tem svetu. Sem najsrečnejši človek na tej ljubi Zemlji...'' Zardela sem. Potem sva se ob plaži sprehodila do mesta..

Začelo se je poletiحيث تعيش القصص. اكتشف الآن