OBJEM TREH

Pascal Bazil

Zjutraj sem se zbudil pred Marcelinom. Vstal sem in se oblekel, potem sem obstal sredi svoje sobe in zrl v njegovo popolno skoraj golo telo. Sklonil sem se k njemu, ga poljubil na čelo in ga pokril. Pristavil sem za kavo, se umil in skozi okno skadil cigaret. Ejvorju sem natipkal sms sporočilo, da pridem v delavnico malo kasneje. Čeprav je bila sobota, sem jaz vseeno delal. Mehanična delavnica je bila vedno polna strank in dela nikoli ni zmanjkalo. »Dobro jutro« je zaspano rekel Marcelin, ko se je skozi dnevno sobo sprehodil do kopalnice. Slišal sem, da je lulal in si umil obraz. Potem je prišel po svoj mini nahrbtnik in se vrnil nazaj v kopalnico.

»Jutro« je ponovil, ko je prišel v kuhinjo in me opazoval, ko sem nama pekel omleto. Videl sem, da ni vedel ali bi me poljubil ali ne. Zato sem ga poljubil jaz. »Kaj imaš na ustnicah?« sem vprašal. »Labelo... mangotovo« je odgovoril in se nasmehnil, jaz pa sem ga poljubil še enkrat.

Po zajtrku je na radiu slišal pesem in začel peti in plesati. »Troye Sivan je moj najljubši pevec, moj idol in njegova postava je nora« je zavpil. Normalno, da sem tudi sam poznal pevca. »Tvoja postava je skoraj takšna kot njegova« sem rekel, ker je bil tudi Marcelin droben. »Neeee moja rit je prevelika« je zavpil, a sem vseeno opazil rdečico na njegovih licih. »Tvoja rit je super Marcelin, ravno prav je izbočena in polna« sem moral omeniti. »Ne govori, česar ne misliš resno« je odvrnil nazaj. »Hej« sem ga zaustavil in ga prijel za roko. »Vse kar rečem, mislim povsem resno« sem omenil mirno. »Vse?« je preveril. »Ja vse. Marcelin res si mi faking všeč, ampak še vedno ne vem, če sva dobra drug za drugega« sem odgovoril iskreno. »Prijateljema sem povedal za tebe« je rekel. »Tistima prijateljema, ki sta rekla da sem napačen zate?« sem vprašal in v srcu me je zapeklo. »Ja, a sem jima razložil vse... pojasnil svoja čustva« je odgovoril. »Čustva? Pazi, to je močna beseda« sem šepnil in dodal »če sem iskren, ne vem, če sem pripravljen na resno zvezo«. Marcelin pa me je prijel za obraz in se mi zazrl v oči. »Potem pa naj ne bo resno, fak... naj ne bo zveza... saj se ne rabiva definirati Pascal v sodobnem svetu živimo, lahko sva pač en ob drugem« je rekel odraslo in odločno. Zavzdihnil sem »ja, ampak bodi vedno iskren glede česarkoli, ok?« sem rekel previdno. »Ok, obljubim« je šepnil in me poljubil. »Kaj če začneva z zabavo, pridi danes z mano na žur za Noč čarovnic« je prosil. »Hmm na zabavi nisem bil odkar...« sem hotel pojasniti. »Odkar si nehal piti alkohol« je ugibal jaz pa sem pokimal. »Saj ne rabiš piti alkohola. A plešeš pa?« je vprašal. »Ja, plešem pa« sem odgovoril.

Kasneje sem ga peljal nazaj pred klub v katerem je žural prejšnji večer, kjer sva pobrala njegovo kolo. Potem sem ga zapeljal do vzpona na hrib, na katerem je stala njegova hiša. »Tule bo čisto ok, nočem da me sprašujeta kaj. Moja starša znata biti kar naporna« je rekel, kot da je imel odpor iti domov. »Se vidiva potem, javil ti bom, ko končam« sem rekel in ga poljubil. Potem je izstopil, sedel na kolo in zagonil v hrib.

Doma sem malo pospravil in zamenjal posteljnino, če bi se zvečer morda spet vrnil k meni. Na sedežni sem našel njegovo majico, ki jo je pozabil pri meni. Domov je šel v moji, čeprav mu je bila prevelika, a mu je pristajala veliko bolj kot meni kadarkoli. Pridržal sem jo, obstal za trenutek zaprl oči in jo potem močno poduhal. Mater kako mi je bil všeč njegov vonj. In v tistem trenutku sem se spomnil tega vonja. Kardamom. Imel je vonj po kardamomu. Vedno sem ga na skrivaj vohal, ko je mami pekla piškote. In vedno sem si ga kanček nasipal na dlan, da bi ga lahko tudi okusil. Marcelin je imel vonj po kardamomu. Vsak človek naj bi imel svojo najljubšo začimbo, morda sva imela midva skupno.

Stric Vren je ravno tisto soboto poleg že naročeni stranki obljubil termin še dvema, zato sem se zavlekel dlje kot sem pričakoval. In Ejvor je opazil mojo nejevoljo. »Se ti kam mudi, prevzamem jaz?« je ponudil in se zarežal. »Ne, saj bom jaz, v redu je« sem odgovoril in z žepa potegnil telefon.