Part 1

22 2 3
                                        

   Hodim po potki čez park. Sonce me ščipa v oči. Gledam ljudi, ki so v parku. 

   Na klopici blizu mene sedita dve ženski, obe z vozički iz katerih se sliši navihan otroški smeh. Pogledam na levo stran, kjer se dva otroka podajata žogo.  Pred mano hodi gruča najstnikov mojih let, ki se glasno smejijo, med tem pa na drugi strani parka sedi starček, ki bere časopis. Iz ust mu visi pipa, pod nosom pa se mu vihajo brke. 

   Spomne me na mojega očeta...Vsak dan je prihajal v park in bral časopis. Vse do dne, ko se mu je izteklo zadnje življenje. Nikoli nisem razumela, zakaj je imel toliko malo življenj.

   Zavzdihnem. Jutri bom tudi sama ugotovila koliko življenj imam.

                                                                               *

   Skušam uhajati ljudem iz vseh strani, ki se jim mudi. Tečem med vrvežom ljudi. Tudi meni se mudi. Zadihana se ustavim in pogledam na uro. Še pet minut imam. Hitro stečem naprej. Nekaj redkih ljudi še hodi po dolgih in ozkih hodnikov palače. 

   Paulessova palača. 

   Tako kot Bela hiša, samo da je še bolj pomembna. G. Pauless, župan tega mesta. Njegova žena Ga. Pauless vodi oddelek Življenjskega testa. Na April 14, vsi šestnajstletniki pridejo, da bi odkrili koliko življenj ima. Skoraj vsi dobijo okoli 100, zato nobenega nič ne skrbi. Vendar pa je ta dogodek nekaj posebnega.

   Ob strani hodnika gledam vrata. Gledam napise vrat. Nekje  mora pisati Življenski test. Zavijem čez ovinek in vidim gručo ljudi, ki se gnetejo okoli vrat. Zgledajo mojih let, zato hodim proti njim. 

You've reached the end of published parts.

⏰ Last updated: Jul 13, 2021 ⏰

Add this story to your Library to get notified about new parts!

Pet usodStories to obsess over. Discover now