Še vedno nisem verjela svojim očem. Zdelo se mi je, da sanjam. Ni bil Chris. Bil je nekdo ... Bolj pomemben in slišala sem že zanj. Nikoli pa nisem ga videla v živo. Bil je ... Globoko zajela sapo, saj sem spala z njim, uživala v seksu z njim in ... Nisem pozabila, da sem pravzaprav uživala v njegovem naročju misleči, da je nekdo drug.
"Je vse v redu, Vanessa?" me je vprašala Patricija. S praznim pogledom sem jo premerila. Zdelo se mi je, da sanjam.
"Si popolnoma prepričana?" sem jo vprašala.
"Ja," je dejala. "Izvedela sem vse o njem. V tej mapici je podrobno opisan njegov življenjepis, slike, hobiji ... Mislim, da je več kot dovolj. Gospod, ki sem ga videla danes zjutraj, je on. Pravzaprav sem tudi priložila nekaj slik. In vsa njegova razmerja, za vsak slučaj." Pobrskala sem med papirji in našla seznam njegovih bivših deklet.
Ojej.
"Kaj pa sedaj? Je v zvezi?" sem počasi vprašala.
"Ne da bi vedela," mi je zatrdila Patricija. "Naj ne bi bil v nobeni zvezi. Vsaj tako trdijo viri, ki sem jih uporabila."
Pogoltnila sem slino. Vsaj to. Nenazadnje bi imela slabo vest, če bi spala z nekom, ki je v zvezi. Pri tem pa sem skoraj pozabila, da sem tudi sama v zvezi z Georgem. In za informacije sem prosila osebo, ki jo je on najel. Upala sem, da me ne bo izdala.
"Prosim te, da to ne omenjaš Georgu," sem jo premerila. "Ubil bi me, če bi izvedel, da sem ... Spraševala o njem."
Pokimala je.
"Brez skrbi, zvesta sem enemu gospodarju," je dejala. Zdelo se mi je, da je res. Če ne bi bila zvesta meni, bi George že izvedel, kaj se dogaja med mano in "Chrisem". Zavzdihnila sem in se poslovila od svoje asistentke.
Najprej sem si privoščila dolgo kopel, nato pa sem se preoblekla v sveža oblačila. Ko sem si zavila lase v turban, saj so bili še vedno mokri, sem sedla na posteljo in ponovno vzela mapo v roke. Še enkrat sem morala pogledati. Še enkrat.
"Preklet bodi," sem zaklela in jezno zaprla mapo. Kako si je drznil to storiti. Le kako? Mar ni pomislil na to, da bom izvedela?
In da bom jezna nanj?
* * *
Dve uri kasneje, po večerji, ki sem si jo naročila v sobo, sem se uredila. Oblekla sem si kratko obleko, ki je poudarila mojo postavo, se skrbno naličila in odhitela do njegove sobe. Bila sem odločena, da mu povem ... Resnico. Da vem, kdo je v resnici.
Potrkala sem na vrata.
Ni minila niti sekunda in odprla so se. Bil je on. Nekoliko presenečeno me je pogledal in premeril, jaz pa sem se namrščila.
"Nisem te še pričakoval," je dejal.
"Oh, da ne?" sem sarkastično vprašala.
"Mislil sem, da boš prišla kasneje," je dejal. Ponovno sem se namrščila. Res mu ni bilo jasno, da sem ugotovila resnico, kajne?
"Da ne, Ian?" sem se sladko nasmehnila.
Presenečeno me je premeril. Očitno se mu ni niti sanjalo, da vem resnico. No, ja ... Le kdo bi lahko rekel, da sem ga našla. Oziroma izvedela vse o njem brez, da bi se naprezala. Nenazadnje je prikril dejstvo, da je precej slaven igralec.
"Kako veš?" je priprl oči.
"Torej priznaš?" sem ga pobarala.
"No, ja ... Saj bi konec koncev ugotovila," je dejal. "Pridi naprej, se bova pogovorila." Stisnila sem ustnice. Nisem hotela naprej, saj sem vedela, kako bi se vse skupaj končalo. Tega pa si nisem smela dopustiti.
"Ne grem naprej," sem odločno dejala.
Premeril me je.
"Zakaj?"
"Zato, ker dobro veš, kako bi se vse skupaj končalo," sem mu gladko odgovorila. Ne, nisem nameravala spet spati z njim.
"Pa bi šla vsaj na pijačo? V hotelski bar?" me je počasi vprašal.
Zavzdihnila sem.
"No, prav," sem pokimala. "Greva."
Pokimal je.
"Samo, da vzamem denarnico," je dodal.
Počakala sem, da se je vrnil. Medtem, ko sva se spuščala z dvigalom sem zelo pazila, da se ga ne bi slučajno dotaknila. Konec koncev nisem hotela, da bi karkoli imela z njim. Dokler mi ne bi pojasnil, kaj se pravzaprav gre.
Sedla sva v hotelski bar in naročila pijačo.
"Torej?" sem dvignila pogled proti njemu. Sedela sva v zasebnem kotičku. Opazovala sem ga s svojimi očmi in spraševala sem se, zakaj mi je lagal. Saj ne bi bila jezna, če bi ugotovila kdo je. Ne. Bila bi mogoče celo navdušena.
Tako pa ...
"Nisem hotel, da bi z menoj karkoli imela samo zaradi slave," je odgovoril na moje vprašanje. Priprla sem oči.
"Slave?" sem ponovila.
"Ja," je pokimal. "Saj veš, kako se nate lepijo dekleta, če si slaven, kajne? Želel sem si, da bi enkrat bil z nekom, ki se ne bi oziral na to, kdo sem v resnici."
"In zato si uporabil laž?" sem se posmehnila.
"Ja, ravno za to," je pokimal.
Bila sem odločena, da ne bom padla na lepe besede. Konec koncev bi mu moralo biti jasno, da sem dovolj dolgo prenašala laži in podobne zadeve. Res mi ni bilo jasno, kako tega ne razume. Le kako? Včasih bi se najraje požrla od jeze.
"In si mislil, da ne bom izvedela?" sem ga vprašala.
"Mislil sem ti povedati, ko bi videl, kam vse to pelje," je počasi odgovoril na moje vprašanje. Čudovito.
"Saj si vedel, da sem v zvezi, kajne?" sem ga vprašala.
Za hip so se njegove oči zasvetile. Očitno je pričakoval takšno vprašanje, saj me je premeril tako natančno, da ... Me je spreletel srh.
"Kaj misliš, da te ne bi mogel vzeti tistemu tvojemu kretenu?" me je vprašal tako hladno, da mi je zaledenela kri v žilah.
"Saj nisi resen," sem po začetnem šoku odgovorila. Ne, tega si ni smel dopustiti. Pravzaprav nisem smela tvegati ... Georgevega besa.
"Popolnoma resen sem," je tiho odvrnil.
Zavzdihnila sem.
"Chris ... Ian," sem se hitro popravila. "Nočem, da me razumeš narobe, ampak ... Tega si na žalost ne smem privoščiti."
Premeril me je s svojim pogledom. Bil je drugačen. Popolnoma drugačen od moškega s katerim sem spala.
"Ian ..." sem začela.
"Vanessa, ne bom ti dopustil, da se ponižuješ," me je hladno prekinil. "Preveč se ponižuješ pred njim. Priporočam ti, da se zbereš in se prepustiš meni."
Zastrmela sem se v njegove oči.
"Zakaj si mi potem lagal?" sem ga vprašala.
Za hip je pomolčal.
"Hotel sem vedeti," je začel.
"Vedeti ... Kaj?" sem presenečeno vprašala.
"No ... Hotel sem vedeti, če bi bila z mano ... Če ne bi vedela, kdo sem v resnici," mi je pojasnil, jaz pa sem presenečeno odprla usta. Tega pa res nisem pričakovala. Sploh pa sem upala, da se bo nasmehnil in dejal, da je vse skupaj le bila šala.
"Saj nisi resen," sem rekla.
"Popolnoma resen sem, draga," je odgovoril.
Prhnila sem.
"S tabo nočem imeti ničesar več," sem se dvignila in se obrnila. Čutila sem njegov pogled na sebi, ko sem naredila nekaj korakov. Ne, ne bom se več poniževala. Pred nobenim. Trdno sem bila odločena, da tokrat ne bom popustila.
* * *
Bila sem jezna.
Kako si je drznil storiti to? Le kako?
Ravno sem prišla izpod tuša, ko mi je zazvonil mobitel. George. Ne, samo še on se mi je manjkal. Res sem imela popoln dan.
"Ja?" sem se javila.
"Kako si?" me je vprašal.
Oh, vau. Očitno se je spomnil biti človeški, kar me je zares presenetilo. Priznam, tega nisem pričakovala od njega.
"Dobro," sem se zlagala brez slabe vesti. Nisem več imela slabe vesti. Nikakor. Ne bom dopuščala, da me kdorkoli ponižuje ali ovira.
"Izvedel sem nekaj," je dejal.
Nenadoma me je zajel strah. Maloprej sem rekla, da ne bom pustila, da me kdorkoli ponižuje. Pa me je bilo strah, kaj bo rekel.
"Kaj?" sem s tesnobo vprašala.
"No, tisti ... Ian," je začel. Oh, ne. Spet mi bo omenjal njega. "No, veš, da je slaven igralec?" Ja, vedela sem, da je slaven igralec.
"In kaj s tem?" sem vprašala.
"Zanima me, če bi ti uspela izvleči kaj denarja iz njega," je končno dejal George. Mar sem dobro slišala?
"Kako to misliš?" sem vprašala.
"Preprosto. Družila bi se z njim. Vendar samo toliko, da bi izvlekla kaj denarja iz njega," mi je odgovoril na vprašanje. "Seveda pa ne bi smela spati z njim. Tega se moraš zavedati. Nikoli ne smeš v njegovo posteljo."
Pognalo mi je kri v žilah ob misli na seks, ki sem ga imela z Ianom. Kako si on predstavlja, da bi dobila denar brez seksa? Mar me preizkuša?
"Saj se šališ, kajne?" sem ga vprašala.
"Niti najmanj."
"In zakaj bi to storila?" sem ga pobarala. Res me je zanimalo, zakaj bi se morala toliko ponižati pred Ianom.
"No, ... Ker v nasprotnem primeru boš izgubila popolnoma vse," je odgovoril na moje vprašanje. Kako prosim? Sem prav slišala?
"Kako to misliš?" sem previdno vprašala.
"No, draga moja ... Grozijo nam, da nama bodo vse pobrali. Zaplenili. Izgubila boš hišo, avtomobil, svoje življenje ... Če ne izvlečeš nekaj denarja iz tega tipa. Kolikor sem razbral, se zanima zate," je sladko dejal George. Mar sva v dolgovih? Saj se mi je zdelo, da je nekaj hudo narobe. Poskušala sem se zbrati, vendar se nisem mogla. Nikakor. Moje srce je razbijalo od straha, da bom na koncu ostala popolnoma brez vsega.
"Saj lažeš, kajne?"
"Ne, ne lažem. Vse bova izgubila. Ne pozabi, da je hiša delno tudi pisana nate, kar pomeni ... Da potrebuješ malo uporabiti svoje čare, da ne boš ostala brez nje," je odgovoril na moje vprašanje. Zdelo se mi je, da se mi svet podira.
"Torej?"
"Prav. Koliko?" sem ga vprašala.
"Dvajset tisoč," je odgovoril.
"Evrov ali dolarjev?"
"Dolarjev."
V meni je zavrelo od jeze.
"Je to vse?"
"Za začetek, da nekoliko pomirim upnike," je odgovoril. Se mi je zdelo. To ne more biti res. Prodal me bo samo zato, da se reši dolgov, ki jih je on ustvaril. Najraje bi znorela in ga nekam poslala, saj ga nisem več prenašala.
"To lahko kar brišeš iz svoje glave," sem jezno odgovorila. "Ne bom bila tvoja najeta prostitutka. Če se bom hotela družiti z Ianom zaradi denarja, se bom sama odločila. Nikakor mi tega ne boš ukazoval ti."
"VANESSA ...!"
Njegov glas se je izgubil, saj sem prekinila telefonsko zvezo. Bila sem besna. Nisem hotela pristati na njegove zahteve.
Izgubila bom hišo. Tudi prav. Naj se izkoplje iz dreka, kot ve in zna. Ne bom dopustila, da mi vzame življenje. Sploh pa nisem bila pripravljena nekoga zavajati samo zato, da bi od njega dobila denar. Ne.
Nenadoma je potrkalo na vrata. Zavzdihnila sem in se postavila na noge. Le kdo bi lahko bil? Patricija?
Sprehodila sem se do vrat in jih odprla.
Bil je on.
Ian.
"Kaj počneš tukaj?" sem ga hladno vprašala.
Premeril me je s svojimi očmi. Dobro sem vedela, da sem reagirala preveč hladno. Vendar nisem imela druge izbire.
"Hotel sem se pogovoriti s teboj," je dejal.
"Glede česa?"
"Pravzaprav imam ponudbo zate," me je premeril. Ponudbo? Kakšno ponudbo? Čakala sem, da mi začne pojasnjevati. Vedela sem, da ga bom poslušala, čeprav si tega nisem želela. Po drugi strani pa ... Le zakaj ga ne bi poslušala?
"Lahko vstopim?" me je prebudil iz razmišljanja.
Počasi sem se odmaknila od vrat in pustila, da gre mimo mene. V nosnice sem ujela njegov vonj, ki me je privlačil. Poskušala sem se zadržati, da ne bi planila nanj in hotela sem, da bi čim prej odšel nazaj ven.
"Povej mi," sem dejala in se zastrmela v njegove oči. "Zakaj me potrebuješ in kakšno ponudbo imaš zame?"
Počasi me je premeril.
"Prišel sem ti ponuditi ... Svobodo," je dejal.
Kaj? Svobodo? Le kako bi mi on lahko dal svobodo? Res ga nisem razumela, kaj mi hoče s tem pravzaprav povedati.
"Svobodo?" sem presenečeno ponovila.
"Tako je," je pokimal. "Glede na to, da nisi svobodna s tistim kretenom ... Prišel sem ti ponuditi delček svobode, če se boš strinjala."
Nisem vedela, kaj naj mu odgovorim.
"Povej," sem končno zavzdihnila.
"No, ... Mislil sem, da bi se lahko za začetek dobivala," je počasi pričel. Presenečeno sem ga premerila.
"Kaj naj to pomeni?" sem vprašala.
Na ustnice si je narisal prebrisan nasmeh, ki mi niti najmanj ni bil všeč. Ne, nikakor mi ni bilo všeč, da se takole smeje.
"To pomeni, da bi zaenkrat se dobivala le naskrivaj," je dejal. "Vendar ob pravem trenutku bi ti pomagal, da se rešiš tistega kretena. Če želiš, seveda. Če želiš imeti normalno življenje in ne misliti na to, kako se bo vse skupaj končalo."
Zastrmela sem se vanj. Nisem verjela, kaj mi ponuja. Po drugi strani pa ... Zavzdihnila sem sama pri sebi. Le zakaj pa ne bi sprejela njegove ponudbe? Bilo mi je jasno, da bi bila to odlična priložnost zame ...
"In kaj hočeš ti v zahtevo?" sem vprašala.
Njegove oči so mi povedale vse. Hoče ...
"Saj veš. Tebe," je skomignil z rameni. "Seveda, če si pripravljena na normalno razmerje in dejstvo, da ti nihče ne bo odrekal hrane."
Bil je iskren. Vsaj zdelo se mi je, da je. Sploh pa ... Misel, da me nihče ne bi maltretiral in mi odrekal hrane ... Je bila mamljiva.
"Samo to?" sem ga vprašala.
"Samo to," mi je pritrdil.
Za hip nisem vedela, kaj naj storim. Po eni strani je bila ponudba mamljiva, po drugi pa ... Bala sem se, da se ne bi končalo ... Tako, kot si je on zamislil.
"Ne vem," sem tiho dejala.
Njegove oči so zavtrale vame.
"Ne veš?" je vprašal.
Odkimala sem.
"Ne vem, če se mi to zdi pametno," sem mu pojasnila. Počasi se mi je približal. Njegove oči so se prikovale na moje.
"Vem, da je pametno," je dejal. "Pristaneš ali ne?"
Pogoltnila sem slino.
"No ... Prav," sem končno dejala. Opazovala sem, kako so se njegove ustnice razširile v nasmeh. Bilo mi je jasno, da sem podpisala pogodbo s hudičem, ki je ne bom uspela preklicati. Ali pa bom ... Kdo ve?