Nadarjena 2. del

1. poglavje

Bilo je neprijetno. Ko sva pojedla mi je Jake rekel, da gre samo plačati parkirišče na katerem sva parkirala avto. Nekaj časa sem sedela za mizo in se igrala z robčki, ki sva jih dobila poleg naročila. Postajala sem nestrpna saj ga dolgo ni bilo nazaj. Odšla sem na parkirišče. Bilo je zelo zapuščeno. Ne spomnim se kaj se je zgodilo... a naenkrat sem začutila, da sem se zgrudila po tleh in zaspala. Zbudila sem se v temni sobi. Bilo je tako mrzlo, temno inn kot sem že povedala mrzlo! Skoraj bi zmrznila! Bila sem privezana na neki železni palici. Nisem bila ravno pozorna na podrobnosti ampak se spomnim, da me je preveč stiskalo v zapestje. Nato se je od nikoder pojavil Jake. Bila sem vesela saj sem upala, da me bo rešil iz tega pekla. To sem upala vse do takrat, ko se je začel zlobno smehljati. Bila sem v šoku saj sem vedela, da sem v težavah. Nisem ga ravno zbrano poslušala. Spomnim se, da je razlagal o tem, da bi z mojo nadarjenostjo obogatel in postal milijonar ter povsod bi bili postavljeni njegovi kipi...zato je tudi študiral znanost. Počutila sem se izdana! Preveč sem bila v šoku in padla v nezavest. Spomnim se tudi, da se je Jake ustrašil, da bo pristal v zaporu, zato me je odpeljal v bolnico. Ko sem se zbudila me je policija zasliševala. Nisem ga izdala. Ne bi se mu morala maščevati če bi bil v priporu. Ko so me odpustili iz bolnišnice sem pred vhodom srečala Jaka. Vprašal me je, če je z menoj vse v redu. Bila sem res jezna. Mislim?! Kako me lahko to sploh vpraša? Klofnila sem ga in samo nadaljevala pot naprej. V joku sem stekla do študentskega doma v katerem sem prebivala že nekaj časa.