Ugani kdo!

1. poglavje

Prisopihala sem v šolo in odhitela do telovadnice. Že na vhodu me je pozdravil vsem dobro znani vonj po znoju in kričanje dijakov. Pred vstopom, sem še enkrat iz žepa povlekla svoj telefon. Pritisnila sem na gumb in telefon se je vklopil. Morala sem preveriti uro, vedela sem da zamujam. Zavzdihnila sem in narahlo odškrtnila vrata telovadnice. Poškilila sem v notranjost. Dijaki so bili razposajeni, veselo so klepetali in se prerivali. Tekma se še ni začela. Oddahnila sem si. Že sem hotela vstopiti, ko sem okoli zapestja začutila trd prijem. Sunkovito sem obrnila glavo in kriknila. (Vse te grozljivke me delajo preveč paranoično...) Na moje presenečenje, me je za zapestje držala Klara! Ker sem jo presenetila s kričanjem, se je ustrašila tudi ona. Na koncu sva kričali obe. Prva se je umirila Klara. Globoko je zajela sapo, me pogledala in prhnila v smeh.

''Zamujava,'' je rekla in me zvlekla v telovadnico. Hotela sem se nameniti proti levi strani telovadnice, ko me je Klara spet zagrabila za zapestje in potegnila v desno.                                          Skozi leta najinega prijateljstva sem se naučila, da se ji  zaradi takih malenkosti ni vredno upirati. Zato sem se obrnila in ji sledila v desno. ''Na desni je boljši razgled na tipe. To bi pa res že morala vedeti,'' je pripomnila. Klara si je izbrala sedeže v zadnji vrsti. O. K. V mislih bom že rekla, njej pa ne. Razgled je mnogo boljši na desni, kot na levi strani. Klara je zmagala, spet. Usedli sva se na sedeža. Iz žepa sem povlekla telefon, pogledala na uro in se začudeno obrnila h Klari. ''Kako to, da se tekma še ni začela,'' sem jo vprašala. Klari je na obrazu zaplesal nagajiv nasmešek. To bo še dobro, sem pomislila. ''A res želiš vedeti,'' me je vprašala in se zahihitala. Zavzdihnila sem in pokimala.

''Itak sem vedela da boš zamudila. Zato, ko si pred tablo računala tiste enačbe, sem iz tvoje torbe vzela tvoj mobitel in se malo poigrala z njim,'' je vsa navdušena vzkliknila. ''Spremenila si uro! A sploh veš, da sem morala zaradi tebe prej vstati,'' sem zagodrnjala in ji namenila zloben pogled. ''Oprosti, Trnjulčica,'' je rekla Klara in zavila z očmi. ''Kakorkoli, a se je tebi zdelo fer, da sem dobila dvojko pri matematiki,'' me je razdraženo vprašala. ''Ja, ker si namesto kvadratne enačbe, računala obseg trikotnika. V resnici se sprašujem, zakaj ti je sploh dala pozitivno,'' sem ji odvrnila. ''Vsak bi se lahko zmotil. Mislim, tako kot ona dela te teste,'' Klari ni uspelo dokončati misli, saj je v telovadnico pritekla naša odbojkarska ekipa. V telovadnici je završalo. Slišali so se navdušeni vzkliki in močen aplavz. Ko pa je v telovadnico prispela nasprotna ekipa, je bila reakcija precej slabša. Ploskal ni nihče, s tribune pa se je tu in tam slišal kakšen BU.                            

Prvi niz je trajal približno pol ure in sledil je krajši odmor. Med odmorom je imela Klara spet čas govoriti. Dregnila me je in točno sem vedela kaj hoče. Navdušeno sva se začeli prepirati kateri igralec je bil najbolj lušten. Klara je bila navdušena nad fantom z  osmico na dresu, jaz pa nad fantom s  šestico. Ko mi je že podala par argumentov, zakaj je fant z osmico lepši, je na lepem utihnila. Pogled pa ji je odtaval stran. Sledila sem njenemu pogledu in opazila, da se je zazrla v skupino fantov na drugi stran igrišča. Zahihitala se je in se obrnila nazaj proti meni. ''Ugani kdo,'' se je zahihitala. ''Kdo,'' sem sumničavo vprašala. Sledila sem njenemu prstu in ostrmela. Tam je stal on!