Včasih sem sovražila klavir.
Neumne črne in bele tipke,
samo stojijo tam,
nič ne naredijo
in samo čakajo,
da boš pritisnil nanje.
Zdaj pa ga obožujem.
Nikoli mi ne reče, da sem grda,
debela, da imam mastne lase.
Vedno je tam zame,
dovoli mi, da se zmotim.
Klavir ve, da sem samo človek.
YOU ARE READING
PRAZNINA MED ZVEZDAMI
Poetry... 𝙖 𝙠𝙖𝙟, 𝙠𝙤 𝙨𝙚𝙢 𝙟𝙖𝙯 𝙫 𝙩𝙚𝙗𝙞 𝙫𝙞𝙙𝙚𝙡𝙖 𝙯𝙫𝙚𝙯𝙙𝙚, 𝙥𝙖 𝙫 𝙢𝙚𝙣𝙞 𝙥𝙧𝙖𝙯𝙣𝙞𝙣𝙤 𝙢𝙚𝙙 𝙣𝙟𝙞𝙢𝙞 ...
