Po žilah mi je tekla reka,
mrzla kakor Soča,
lahnega koraka,
srce poživljajoča.
Bile so žile polne mleka,
svežega, kot po suši moča,
ki napoji junaka;
belega, kot lilija cvetoča.
V arterijo zdaj se lava steka,
žareča in pekoča.
Vre kri, ki v meni se pretaka,
a po koži udarja toča.