Si kot morje,
Nežno in razburkano.
Si kot zaklad, ki v globini nosi svoj pečat.
Posut z dijamantom,
nežnega morja, ki ga veter oblikuje v valove in odnese daleč od srca.
Srce kot barka, ki mirno pluje po obali, kjer se zasidra kot sidro,
globoko na levi strani.
Morje kot ti, nežno in lahkotno,
balzam za dušo, ki umiri me globoko.
Vse misli in grenkobo, vso bolečino in tegobo.
Si kot morje nežno, ki te pozabiti ne more.
Ne morje in ne srce moje.
Ti so kot morje moje.