Pride in gre,
A nikoli ne ostane,
Vsaka nepremišljena beseda
Me globoko prizadane.
Zakaj ravno on?
Zakaj ne kdorkoli drug?
Zakaj le ta nedolžen človek
Me lahko odreši mojih muk?
Kaj dela? Je v redu?
Mučna je ta boleča tišina,
Že sama misel nanj
Da mi dovolj adrenalina.
Vsak dan se vprašam,
Kaj sem storila?
Zakaj pri pizdi
V to sploh sem se spustila?
Brez njega ne obstajam,
Brez njega me zebe,
Prekleto da ne lažem se, ko rečem
"Nikdar več najljubše osebe!"