AZDAJA

Prologue

"Pojdi!"

"Ne!" sem zavpila. "V to si me spravil in poskrbela bom, da boš plačal!" Bila sem besna. Ne samo zaradi tega, ker me je spravil v težave. Ne. Zadnji dve leti sem se počutila, kot da sem se znašla v peklu. Delala sem vse, kar mi je naročil in njegovih okov se nikakor nisem mogla rešiti. Sedaj pa ... Želela sem si biti svobodna.

"Saj te noče!" mi je vrnil John. Njegova usta so bila stisnjena od mrzlega besa, ker sem se upala upreti njegovim zahtevam. "Sam ti je povedal. Nimaš druge izbire. Brez mene si ničla. Nula. Niente."

Besno sem ga premerila. Le kako si upa?!

"Nisem mu želela več lagati. Zavajala sem ga in mu lagala. Nekaj mesecev sem igrala vlogo, ki si mi jo določil. Sedaj pa tega ni več!" sem zavpila, nato pa sem v navalu besa pograbila stekleni okrasek in ga zalučala vanj.

Nisem mislila. Bila sem ranjena, ker me je ON zavrnil, ker me je zaradi Johna odstranil iz svojega življenja. Samo zato, ker sem verjela temu prascu, ki me je ves čas sebično izkoriščal, sama pa nisem imela dovolj poguma in poskrbela, da sem se ga pravočasno rešila. Sedaj pa sem bila trdno odločena, da bom živela svoje življenja.

"Au!" sem slišala njegov vzklik. Pogledala sem ga. Okrasek ga je porezal po obrazu. Prijel je krvaveče lice in me prebadal s svojimi hladnimi očmi.

Sedaj se šele igra začenja.