LEMONISHA

Nisha

Nisha

»Fantje čez dve uri gre zares« je rekel Corbin in nas pogledal z izrazom na obrazu, ki ga je imel vedno, ko je mislil strogo resno. »Vem, da to ni naša običajna praksa, ampak sem obljubil, zato mi speljite zadevo vrhunsko dobro, tako kot smo to znali včasih« je dodal in pogledal na kup papirjev na svoji pisalni mizi. »Papirje ste podpisali, organizator zahteva, da ste tam eno uro pred prihodom izvajalca. Pojejte nekaj, naberite si energije, noč bo dolga« je omenil in zavzdihnil. Potem je odprl predal omare za sabo, me pogledal preko rame in rekel »Nisha, ti si danes zadolžen za nastopajočega. Niti za trenutek ga ne spusti izpred oči, vse mora biti popolno«. Pokimal sem in odločno dodal »tako kot vedno, šef«. Corbin pa je spačil obraz »rekel sem ti, da me ne kliči šef, če pa sva sedaj solastnika podjetja«. Zasmejal sem se in ostali fantje so nama navrgli nekaj hecev. »Samo na papirju Corbin, samo na papirju, saj veš, da je bil to moj edini pogoj« sem ga opomnil, on pa je samo zavil z očmi. S Corbinom sva bila prijatelja že iz srednješolskih let, skupaj sva trenirala boks. Ko je imel krizo s podjetjem, zaradi neke tožbe, sem mu priskočil na pomoč in postal solastnik Varnostne agencije Loyal Wolf. »Se še spomniš kako je pokojni Ilse pridobil pozornost množice za ravno pravi čas, da je lahko slavna oseba šla lažje mimo?« me je vprašal, a je pogledal vse prisotne. Nagonsko sem zožil oči, ker sem se moral spomniti na kaj točno misli, vse dokler nisem videl kaj drži v roki.

V tretjo največjo areno v našem velikem mestu sem prišel pred vsemi sodelavci. Areno in prostore sem poznal, ker sem tu že bil službeno, a je bila za vsako prireditev ali koncert drugačna postavitev. Bil pa sem tudi takšen tip osebe, ki je moral biti vedno siguren, da je vse tako kot mora biti. Preveril sem varnost prostorov, zaodrja, toalet, hodnikov, varnost na odru in parkirišče pri vhodu v dvorano kjer nastopajoča oseba vstopi. Pogovoril sem se z organizatorjem koncerta in skušal izvedeti čim več koristnih informacij. »Tole nocoj bo noro, čeprav je četrtek, sploh ne vem kako mi je uspelo speljati vse tole. Oboževalci že več ur kampirajo pred vhodi, karte so bile razprodane v nekaj urah« je rekel in me pogledal, ves utrujen, a še vedno navdušen. Bil je zelo droben v primerjavi z mano, simpatično energičen. Opazil sem kako je svoje oči z veseljem sprehodil po mojem telesu, a sem bil tega navajen. Obut v robustne črne bulerje sem bil visok preko dva metra, moje telo je bilo zaradi genov, načina življenja in treningov robustno mišičasto. »Koliko ljudi lahko pričakujemo? Je po koncertu kakšen meet and greet?« sem se pozanimal. »Okoli pet tisoč ljudi bo, koncert traja tri ure z dvema pavzama, brez srečanj na koncu. Z njim pridejo osebni stražar, manager in asistent« je odgovoril in nagnil glavo. Potem me je premeril od glave do peta in vprašal »spadate med oboževalce?«. Nasmehnil sem se, odkimal in odgovoril »mislim, da ne«.

Šest sodelavcev je šlo ven pred mano. Vsak od njih je imel vnaprej določen položaj ob varovalni ograji za katero so stale množice oboževalcev. Zaznal sem zvok robustnega neprebojnega oklepnega vozila Cadillac Escalade ESV, verjetno izdelanega po naročilu pri kanadskem podjetju Inkas. A niti značilno hrumenje, ni moglo preglasiti drenja, histerije in pretiranega vpitja oboževalcev, medtem ko so čakali, da bi videli svojega idola. Jonah, sodelavec, s katerim sem največkrat sodeloval, je bil tik za mano. Ko je bil trenutek pravi, sem z levo roko lahkotno odprl težka stranska vrata in izstopil. Črno lesketajoče vozilo je bilo parkirano deset metrov pred mano. Preden sem se spustil po treh stopnicah, ki so vodile k stranskemu vhodu sem neopazno zamahnil z dolgim usnjenim črnim bičem, ki sem ga imel v desni roki in zrak je zapolnil močan zvok dveh pokov. Množica je v trenutku presenečenja utihnila in iskala vzrok zvoka, sam pa sem bič odvrgel sodelavcu na desni in že odpiral vrata vozila, ki je pripeljalo slavnega glasbenika Lemona. Najin prvi stik je bil globok pogled v oči. In v njegovih ognjeno rumenih, bi se lahko izgubil, če bi verjel, da so prave. Kot bi ga presenetil, je bil pri miru dlje časa, kot sem želel. V vzpodbudo sem ga prijel pod roko, da je izstopil iz vozila in ga potem zaščitniško objel čez ramena, medtem ko sva se prebila do vhodnih vrat. Jonah je bil nekje za mano, v notranjost je pospremil Lemonovo osebje. Stopala sva po hodniku, zaznal sem kako si je oddahnil, ugibal sem ali zaradi tega ker sva vstopila v zaprt prostor ali zaradi oddaljenosti hrupa oboževalcev. Popeljal sem ga do garderobnega prostora, kjer so bili običajno nastanjeni nastopajoči. Odprl sem mu vrata in on je vstopil. Potem me je opazoval kako sem preveril, če je prostor prazen in če so okna zaprta. Vrata za nama so se zaprla, on pa je obstal pred ogledalom in se zazrl vanj. »Mm rabim minuto, da se dogovoriva« sem začel, ker sem želel njegovo pozornost. Pogledal me je in se zopet intenzivno zazrl v moje oči. »Nocoj sem tu za vas, ves čas bom pred vrati. Če boste šli med nastopom med množico, grem z vami. Koga pa lahko spustim k vam?« sem preveril najprej. Moje vprašanje ga je presenetilo, a se je nasmehnil in odgovoril »samo asistenta, Site mu je ime, prepoznali ga boste, edini ni v obleki. Med množice pa ne hodim«. Pokimal sem in nadaljeval z vprašanji »kje me želite?«. »Ha?« mu ni bilo jasno. »Kje me želite med nastopom?« sem se popravil in komaj skril nasmeh, ker je bilo moje prvo vprašanje rahlo dvoumno. »Aja. Ja, če bi bili na odru nekje za mano bi bilo super« je rekel hvaležno. »Ok« sem potrdil. »Ne boste nič vprašali?« je bil začuden. »Ne. Saj mi je vse jasno. Razen, če moram vedeti še kaj? Če želite še kaj?« sem vprašal. On pa se je veselo nasmehnil in odkimal »ne ne, hvala«. »Voda je tovarniško zaprta, če pa potrebujte še kaj sporočite. Ko bo čas, vam potrkam na vrata« sem še dodal in ga pustil samega. Stopil sem pred vrata in globoko vdihnil, da sem se zbral. Z veliko strankami sem že delal, večina izmed njih je bila znanih osebnosti iz vseh vrst, a sem moral priznati, da je bil Lemon eden redkih posameznikov, ki so mi bili zanimivi na nek poseben način. Če bi človek pomislil, da bo kot znani raper deloval zajebano, hladno vzvišeno in nedostopno, je bil Lemon pravo nasprotje temu.