Na klancu18
Ivan Cankar: NA KLANCU
1. Zelo kratka obnova Franckine zgodbe.
Franckino �ivljenje je bilo te�ko �e od otro�tva, ko je �ivela z mamo in malj�o sestro, ki je bila edina dele�na materine pozornosti in ljubezni. V njenem �ivljenju ni bilo svetlih tock, tako se je zelo razveselila dneva ko je lahko �la na romanje. Vendar je zamudila voz in tako jo je cakal poni�ujoc lov za njim. Pri �tirinajstih letih je od�la slu�it. Spoznala je mladega umetnika in bila razocarana, ko se ni vec zanimal zanjo. Kasneje se porocila s krojacem Mihovim. Njegov posel je propadel s prihodom novega krojaca z lastno trgovino, sam pa se je vdal pijaci in kasneje celo zapustil svojo dru�ino. Francka je sama pre�ivljala tri otroke in jim sku�ala zagotoviti cim bolj normalno �ivljenje. Otroci so v iskanju za bolj�e �ivljenje eden za drugim zapustili dom. Francka je ostala sama, svoje bli�nje pa je videla le ko so pri�li umret nazaj domov.
2. Razlaga simbolov v romanu.
Najboj opazen simbol v knjigi je tek za vozom, ki predstavlja upanje na bolj�e in lep�e �ivljenje. V knijigi se pojavi veckrat, vedno ko beseda nanese na Franckno neuresnicljivo hrepenenje. Drugi ociten simbol v knjigi je klanec siromakov. Ta simbolizira brezizhodnost, bedo in rev�cino, ki je je tam na pretek. Klanec se nahaja loceno od jedra trga, nad njim. Tako imajo siromaki dober razgled o lep�em �ivljnju po katrem vecina hrepeni. Eden izmed simbolov je tudi luc v uciteljevem oknu, ki ponazarja izobrazbo, ki je edini nacin, s katerim se re�i� bednega �ivljenja.
3. Znacilnosti jezikovnega sloga (skladnja, metaforika, razpolo�enjska in realisticna pripoved)
Delo je sestavlejno iz osmih poglavji. Vsako poglavje predstavlja svojo zgodbo, te pa se med seboj povezujejo. Glavni motiv hrepenenja se povavlja skozi vsa poglavja. Rezultat tega je tako imenovani ciklicni roman, zancilen za impresionizem.
Roman lahko uvr�camo med realisticna dela, saj so stanja kot rev�cina, bera�tvo in nasploh skromno �ivljenje ljudi na klancu podrono opisani. Njihov nacin �ivljenja je prikazan na objektiven nacin. Pri pisanju so Cankarja navdihnile razmere v katerih je �ivel sam s svojo materjo in naslpoh slabe bivanjske razmere Slovencev.
4. Oznaka ene od pripovednih oseb(opis, oris)
Lojze, Franckin drugi sin, je bil edini ki se mu je nasmihala svetla prihosnost. Kot otrok je bil zelo pameten, podedoval je ocetove govorni�ke sposobnosti in z njimi navdu�il me�cane. Pol upanja o bolj�i prihodnosti je od�el �tudirat v Ljubljano. Vendar ga mesto ni dobro sprejelo. Zacel se je zatekati v nami�ljen svet ocetovih knjig, ki jih je bral kot otrok. Ni se vec menil za �olo, zapustil je stanovanje, klatil se je po svetu in ni se vec vacal na obiske k materi. Izgubil je svoje sanje o bolj�em �ivljneju, kar na koncu ob�aluje, ko se zave da bi se z izobrazbo lahko re�il bede. Vendar je to zadr�al globoko v sebi, na vzven pa se je kazal kot nadvse dobrovoljen, pa tudi sprijaznjen z usodo.
Vecletna borba z lakoto je na njem pustila globoke sledi. Telo je bilo usahlo, lica udrta, oci pa prazne, brez upanja, ki je nekoc svetilo v njih. Njegova oblacila so bila raztrgana in vsa pomazana, denarja za nova pa ni bilo.
Kot otrok je bil malce debelu�en in vedno lacen. V casu �olanja je z materjo razvil zelo globok odnos. Njune misli in upnaja o prihodnosti so si bili enotni. Le da je Lojze kasnjeje, po nekaj letih �ivljenja v Ljubljani najnje pozabil. Niti ni vec pisal materi, paravtako pa je nehal zahajati v cerkev in opustil vecerne molitve, ki sta jih vcasih z materjo vedno oprvaljala.
1. Zelo kratka obnova Franckine zgodbe.
Franckino �ivljenje je bilo te�ko �e od otro�tva, ko je �ivela z mamo in malj�o sestro, ki je bila edina dele�na materine pozornosti in ljubezni. V njenem �ivljenju ni bilo svetlih tock, tako se je zelo razveselila dneva ko je lahko �la na romanje. Vendar je zamudila voz in tako jo je cakal poni�ujoc lov za njim. Pri �tirinajstih letih je od�la slu�it. Spoznala je mladega umetnika in bila razocarana, ko se ni vec zanimal zanjo. Kasneje se porocila s krojacem Mihovim. Njegov posel je propadel s prihodom novega krojaca z lastno trgovino, sam pa se je vdal pijaci in kasneje celo zapustil svojo dru�ino. Francka je sama pre�ivljala tri otroke in jim sku�ala zagotoviti cim bolj normalno �ivljenje. Otroci so v iskanju za bolj�e �ivljenje eden za drugim zapustili dom. Francka je ostala sama, svoje bli�nje pa je videla le ko so pri�li umret nazaj domov.
2. Razlaga simbolov v romanu.
Najboj opazen simbol v knjigi je tek za vozom, ki predstavlja upanje na bolj�e in lep�e �ivljenje. V knijigi se pojavi veckrat, vedno ko beseda nanese na Franckno neuresnicljivo hrepenenje. Drugi ociten simbol v knjigi je klanec siromakov. Ta simbolizira brezizhodnost, bedo in rev�cino, ki je je tam na pretek. Klanec se nahaja loceno od jedra trga, nad njim. Tako imajo siromaki dober razgled o lep�em �ivljnju po katrem vecina hrepeni. Eden izmed simbolov je tudi luc v uciteljevem oknu, ki ponazarja izobrazbo, ki je edini nacin, s katerim se re�i� bednega �ivljenja.
3. Znacilnosti jezikovnega sloga (skladnja, metaforika, razpolo�enjska in realisticna pripoved)
Delo je sestavlejno iz osmih poglavji. Vsako poglavje predstavlja svojo zgodbo, te pa se med seboj povezujejo. Glavni motiv hrepenenja se povavlja skozi vsa poglavja. Rezultat tega je tako imenovani ciklicni roman, zancilen za impresionizem.
Roman lahko uvr�camo med realisticna dela, saj so stanja kot rev�cina, bera�tvo in nasploh skromno �ivljenje ljudi na klancu podrono opisani. Njihov nacin �ivljenja je prikazan na objektiven nacin. Pri pisanju so Cankarja navdihnile razmere v katerih je �ivel sam s svojo materjo in naslpoh slabe bivanjske razmere Slovencev.
4. Oznaka ene od pripovednih oseb(opis, oris)
Lojze, Franckin drugi sin, je bil edini ki se mu je nasmihala svetla prihosnost. Kot otrok je bil zelo pameten, podedoval je ocetove govorni�ke sposobnosti in z njimi navdu�il me�cane. Pol upanja o bolj�i prihodnosti je od�el �tudirat v Ljubljano. Vendar ga mesto ni dobro sprejelo. Zacel se je zatekati v nami�ljen svet ocetovih knjig, ki jih je bral kot otrok. Ni se vec menil za �olo, zapustil je stanovanje, klatil se je po svetu in ni se vec vacal na obiske k materi. Izgubil je svoje sanje o bolj�em �ivljneju, kar na koncu ob�aluje, ko se zave da bi se z izobrazbo lahko re�il bede. Vendar je to zadr�al globoko v sebi, na vzven pa se je kazal kot nadvse dobrovoljen, pa tudi sprijaznjen z usodo.
Vecletna borba z lakoto je na njem pustila globoke sledi. Telo je bilo usahlo, lica udrta, oci pa prazne, brez upanja, ki je nekoc svetilo v njih. Njegova oblacila so bila raztrgana in vsa pomazana, denarja za nova pa ni bilo.
Kot otrok je bil malce debelu�en in vedno lacen. V casu �olanja je z materjo razvil zelo globok odnos. Njune misli in upnaja o prihodnosti so si bili enotni. Le da je Lojze kasnjeje, po nekaj letih �ivljenja v Ljubljani najnje pozabil. Niti ni vec pisal materi, paravtako pa je nehal zahajati v cerkev in opustil vecerne molitve, ki sta jih vcasih z materjo vedno oprvaljala.
Comments & Reviews
zankec
2 years ago
bravo slovenci
1,400
Popularity
2,418
reads
reads
14
1
comments
comments
Remember to Tweet and Facebook to increase the popularity score!
Read on Mobile : 72428 
Recommended
